Koristi vgradnje sodobnega stavbnega pohištva

Avtor: Jože Babič

Koristi vgradnje sodobnega stavbnega pohištva

Ob zamenjavi oken in vrat v starejših zgradbah ali ob nakupu za novogradnjo, ljudje običajno zastavljajo vprašanja o vplivu pravilne izbire stavbnega pohištva na bodočo energetsko učinkovitost stavbe. Cilj graditeljev je zmanjševanje stroškov ogrevanja, zmanjšanje prepihov in rosenja ter doseganje boljše zvočne izolativnosti oken. K temu je potrebno dodati še ugoden učinek na okolje, ki se pojavi zaradi zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki je posledica manjše porabe energije za ogrevanje in hlajenje.


Po zamenjavi stavbnega pohištva je poraba toplote padla za 30%

Primerjalni izračun

Služil je kot osnova, izdelal pa ga je strokovnjak podjetja AJM s programom za izračun toplotne prehodnosti konstrukcij ArchiMAID. Izdelan je na osnovi standardov in predpisov SIST EN ISO 14683, SIST EN ISO 13790, ter v skladu z direktivo 2002/91/ES za energetsko certificiranje stavb. Osnova za primerjavo je bila enodružinska hiša zgrajena leta 1980.  Stavba je bila za takratni čas solidno grajena in toplotno izolirana. Ker želimo prikazati vpliv pravilne izbire stavbnega pohištva na energetsko učinkovitost stavbe, je v izračunu upoštevano stanje pred in po zamenjavi. Za primerjavo je priložen še izračun lastnosti enodružinske pasivne hiše s približno enako veliko uporabno površino.


Primerjalni izračun letne porabe toplote in prihrankov

Primerjava izračunane toplotne prehodnosti zunanjih sten

Zmanjšanje emisij je najpomembnejša naloga sodobnega človeka

Podatki stare stavbe

Hiša je dvoetažna z 169 m2 stanovanjske površine, zgrajena leta 1980. Za tisti čas je bila gradnja razmeroma solidna, saj je graditelj uporabil izolacijski omet na notranji in zunanji strani stavbe. Vgrajena ima okna z lesenimi okvirji z dvojnim steklom, Uw= 4,5  W/m2K. Sestava stene, sloji si sledijo od znotraj navzven: notranji perlitni omet – 20 mm, votla opeka – 290 mm, zunanja izolacija glinopor – 50 mm, zaključni fasadni sloj – 7 mm. Vgradnjo novih oken in vrat je skupina za energetsko montažo firme AJM izvedla po smernicah RAL – standarda

Analiza šibkih točk

Ob izbiri stavbnega pohištva je še posebno pomemben podatek, ki govori o toplotni prehodnosti okna. Pri tem je potrebno biti pozoren, na kateri del okna se podatek nanaša. Nekateri proizvajalci in prodajalci zavajajo kupce z navajanjem podatka samo za steklo, ne pa za celoten izdelek, kot bi bilo potrebno. Lahko se zgodi, da ima steklo primerno toplotno prehodnost, okvir pa mnogo slabše toplotno izolacijske lastnosti.


Paivna hiša

Enako pomemben je pravilen način vgradnje oken in vrat. Pri tem je potrebno največjo pozornost posvetiti uporabljenim materialom. Da bo zunanji del spoja med oknom in izolacijsko fasado ostal dolga leta popolnoma tesen, je potrebno vanj namestiti predkomprimiran trak, ki deluje kot parna zapora in prenaša dilatacije med oknom in steno. Takšen trak je tudi odličen zvočni izolator. V srednjem delu okenskega okvirja moramo zatesnitev izvesti s PU peno visoke  gostote, ki mora imeti še primerno razteznost in dolgo življenjsko dobo. S tem načinom vgradnje dosežemo nivo zvočne izolacije, ki lahko znaša celo 50 decibelov. Notranji spoj najbolje izvedemo in zatesnimo z vgradnjo traku iz butilkavčuka, ki je ojačen s kopreno. Ta trak deluje kot parna zapora, odlično prenaša raztezanje in krčenje med okvirom okna in steno ter je še odličen zvočni izolator.

Primerjava učinkov obnove

V tabelah so navedeni rezultati izračunov, ki so bili opravljeni v različnih fazah obnove obstoječe stavbe in nove pasivne hiše. Opravljen je bil kontrolni izračun toplotnih izgub za enodružinsko hišo, zgrajeno leta 1980, z 189 m2 uporabne površine, pred in potem, ko so bila zamenjana stara okna in vrata s sodobnim stavbnim pohištvom. Za primerjavo je dodan še izračun enodružinske hiše grajeno v pasivnem standardu, s 168 m2 uporabne površine, zgrajene leta 2006. Z zamenjavo stavbnega pohištva postane stavba energetsko učinkovitejša za 30%, pasivna hiša pa se v primerjavi z obnovljeno starejšo stavbo ponaša s kar 78% manjšo porabo energije, pri čemer imata obe stavbi približno enako uporabno stanovanjsko površino. 

Če vgradimo sodobna okna in vrata se nam bodo stroški zamenjave zaradi prihranka kuriva povrnili v desetih letih. Če pa se odločimo za celovito obnovo zunanjega ovoja stavbe, s tem da jo dobro toplotno izoliramo in hkrati zamenjamo še okna in vrata, bomo s tem dosegli najmanj 50% zmanjšanje stroškov za kurjavo in hlajenje.

 


Vgradnja po RAL standardu – pravilna izvedba stika okenskega okvirja in zidu

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE