Zima je tu. Kar nekaj hladnih dni in mrzlih noči nas je zagotovo spomnilo, da je kurilna sezona na višku. Ob tem pa se vsako leto porajajo vprašanja: kdaj se začne kurilna sezona, kdaj konča in najpomembneje, kako najbolj učinkovito ogrevati svoje bivalne prostore s čim manjšim udarcem po denarnici. Eden izmed načinov je tudi ogrevanje na lesno biomaso, ki vpliva na kakovost življenjskega okolja, viri so obnovljivi in lokalni, ne proizvajajo odpadkov in so varni z vidika energetske oskrbe.
 |
Pravniško natančno določena prvi in zadnji kurilni dan
Najpogosteje gretje vključimo preprosto takrat, ko nas zebe. Lahko pa trajanje kurilne sezone določimo tudi računsko. Za prvi dan ogrevalne sezone se šteje dan, ko je v drugem polletju ob 22. uri po srednjeevropskem poletnem času, tri zaporedne dni temperatura zraka nižja ali enaka 12 °C. Radiatorji pa se, vsaj pri daljinskih ogrevanih, popolnoma ohladijo po dnevu, ko ob zgoraj opisani uri živo srebro trikrat zapored ne pade pod minimalno določeno temperaturo (12 °C). Tako si lahko glede na statistiko prejšnjih let relativno točno izračunate količino lesne biomase, ki jo boste glede na specifike kotla in tip, prostornino ter lastnosti stavbe, potrebovali za eno kurilno sezono.
V času ogrevanja bodo tudi majhne spremembe prispevale k večji učinkovitosti ogrevanja, če jih boste vključili v svoj vsakdan. Za vas smo izbrali, po našem mnenju, nekaj zelo pomembnih napotkov za večanje učinkovitosti in zmanjševanje računa.
Ob začetku kurilne sezone je smiselno pregledati grelna telesa V njih namreč ne sme biti zraka, zato ga previdno izpustite. Radiatorji pa za svoje delovanje potrebujejo tudi prostor. Če jih zastremo z debelimi zavesami ali velikimi kosi pohištva, ne bodo mogli učinkovito ogreti celotnega prostora. Okrog njih, tudi do stene, moramo zagotoviti minimalno 10 cm odprtega prostora.
Enormne toplotne izgube povzročajo okna, ki ne tesnijo. V primeru, da menjava ni mogoča, se je nujno poslužiti vsaj dodatnih tesnil in izolirnih trakov, ki bodo poskrbela za zapolnitev največjih špranj, kjer vdira v stanovanje mrzel zrak.
Različni bivalni prostori zahtevajo različne temperature. S tem se bodo strinjali tudi strokovnjaki. V spalnici je dovolj že 17 °C ali 18 °CV dnevni sobi in ostalih prostorih, kjer ste aktivni, je najprijetneje nekje med 20 °C in 22 °C. V kopalnici pa je lahko topleje. Priporoča se do 24 °C, da se udobno uredimo. Ne bo pa prav nič narobe, če jo do omenjene temperature dogrejete le pred prhanjem ali tuširanjem. Prihranek je lahko znaten, glede na to, da z znižanjem temperature za eno samo stopinjo prihranimo do 6 % energije.
Izogibajte se velikemu nihanju temperature. Nimamo v mislih dnevnih in nočnih nihanj, ampak želimo opozoriti na nepremišljeno prezračevanje, ki je čista izguba energije, če ni temeljito, z zaprtimi radiatorji, seveda.
 |
Trend ogrevanja na biomaso se vrača
Da se uporaba lesne biomase za kurjavo zadnja leta povečuje podkrepi podatek, da imajo lesni viri, v Sloveniji v tem trenutku že 60-odstotni delež v strukturi porabljenih energentov za ogrevanje bivalnih prostorov.
 |
Vendar je za odličen izkoristek energenta pomembno, kakšen kotel uporabljamo. Le investicija v sodobno kurilno napravo, ki bo ustrezala vašim željam in potrebam, lahko zagotovi kakovostno, učinkovito in dolgotrajno delovanje.
- Pred odločitvijo za vgradnjo si je priporočljivo ogledati delovanje izbranih naprav na referenčnih objektih. To nam omogoča vpogled v uporabnikovo izkušnjo, kje vidi prednosti in kje morebitne pomanjkljivosti. Preveriti je potrebno tudi, kakšne so vaše prostorske možnosti za vgradnjo. Če je le mogoče se odločite za večje zalogovnike lesne biomase. Kasnejše razširitve in predelave predstavljajo dodatno finančno obremenitev.
- Zelo pomembno je, da vam dobavitelj kotla ali pooblaščeni serviser ob prvem zagonu kotla pripravi vse potrebne napotke in navodila za dobro posluževanje, obratovanje in vzdrževanje vseh naprav in kotla. Vsaka naprava ima namreč svoje specifike, ki omogočajo maksimalen izkoristek zgolj ob upoštevanju navodil za uporabo.
- Slabe kurilne naprave z nepopolnim izgorevanjem, neprimernim nalaganjem, morda celo s kurjenjem odpadkov so nevarni onesnaževalci ozračja. Pri nepravilnem kurjenju izgublja lesna biomasa vse poveličevane prednosti obnovljivega goriva.
- Vso lesno biomaso je potrebno hraniti v suhem prostoru. Nažagana in nacepljena drva je treba pred uporabo skladiščiti vsaj šest mesecev v pokritem zračnem prostoru, da se posušijo, vendar ne več kot dve leti. Zaradi nepopolnega izgorevanja katerekoli oblike lesa lahko namreč nastanejo človeku in okolju škodljive emisije (ogljikov monoksid – CO, hlapne organske spoje – VOC, nezgoreli ogljik – C, prašni delci).
Čeprav finančni zalogaj ni majhen, odsvetujemo nakup poceni, neprimerne opreme. Investicijo lahko namreč znižate s pomočjo nepovratnih subvencij in z ekološkim kreditom. Pomembna pa je tudi izbira kurilne naprave na biomaso.
