Kjotski protokol smo sprejeli zato, da bi v svetovnem merilu čim prej omejili izpuste glavnega toplogrednega plina, ogljikovega dioksida. V teh željah igra les pomembno vlogo, saj je do polovice narejen iz CO2. V kubičnem metru lesa je vezanega okrog 900 kilogramov CO2 in sicer tako dolgo, dokler ga ne zažgemo ali pustimo da preperi, s čimer se ogljikov dioksid spet vrne v atmosfero.

 

 

 

les_co2_nevtralen1
Gradnja z lesom prinaša dvojno okoljsko korist
les_co2_nevtralen2
Lepljeni nosilci so najboljši za prostore z vlažno in agresivno klimo

 

 

 

Les je CO2 aktiven

 

Slišimo in beremo, da je les CO2 nevtralen. Ta nevtralnost velja za njegovo veliko prednost. Razlaga za to je znana in razumljiva; drevesa med rastjo vežejo v svoje tkivo točno tisto količino CO2, ki se bo nekoč sprostila med zgorevanjem ali razpadom. Torej, les ni del svetovnega CO2 problema, saj je nevtralen. Besedo nevtralnost lahko razumemo na več načinov, lahko pomeni »neudeležen«, zato torej »ni odgovoren« za karkoli, kar se sliši zelo pozitivno. Beseda nevtralno pa lahko pomeni tudi »pasivno«, kar je obratno od aktivno. Ta trditev pa ne drži. Les še zdaleč ni pasiven, ampak ravno obratno. Les je CO2 aktiven in niti v sanjah CO2 nevtralen. Les, torej drevesa, se s problemom CO2 vsakodnevno in aktivno spopadajo.

 

 

 

Ekološka bilanca

 

Temelj za to trditev je ekološka bilanca, ki upošteva celotno življenjsko dobo proizvoda, v kateri so podrobno zajeti vsi snovni in energetski pretoki. Na koncu sledi izračun, v katerem naj bi plusi odtehtali minuse, najboljši rezultat pa bi bil ničla. Rezultat kosa lesa pa ni samo nevtralnost pri zgorevanju ampak tudi koristna toplota, ki smo jo pridobili. S tem smo zmanjšali porabo nafte, ki med zgorevanjem nepovratno onesnaži atmosfero, korist je torej dvojna.

 

 

 

V tej enačbi je potrebno upoštevati tudi CO2, ki nastane med sekanjem in transportom lesa iz gozdov ter porabo energije med sušenjem. Toplogredni plin nastane tudi med oblanjem, brušenjem in lakiranjem lesenih izdelkov, vendar je skupna količina tako nastalega CO2 veliko manjša, kot tista shranjena v lesu. To trditev lahko tudi dokažemo; v oknu z lesenim okvirjem je shranjeno 90 kg, v kvadratnem metru parketa pa 20 kg CO2. Kdor bo kupil leseno pohištvo za opremo stanovanja, je zajel 3.600 kg CO2, v ostrešju se povprečno skriva 11.000 kg CO2, v leseni hiši pa smo zajeli povprečno 100 ton tega plina.

 

 

 

Izračun strokovnjaka

 

Profesor dr. Frühwald je izračune izvedel do pike natančno. Iz 1 m3 lesa iz gozda, nastane 0,8 m3 gradbenega lesa in 0,2 m3 lesnih ostankov, ki končajo v peči, iz česar je nastalo 1800 MJ toplote. Gradbeni les, torej 0,8m3, se bo po desetletjih uporabnosti tudi znašel v peči. Pri tem bo nastalo za 7200 MJ toplote, kar je skupaj z odpadki za 9000 MJ koristne toplote. Če odštejemo energijo porabljeno za obdelavo in transport, smo iz kubika lesa pridobili odličnih 6000 MJ čiste koristne energije. Ampak to še ni vse.

 

 

 

les_co2_nevtralen3
Sodobna tehnologija omogoča 56 m razpon tega mostu
les_co2_nevtralen4
V ogromnih prešah lahko les dobi vsako obliko

 

 

 

Presenetljive številke

 

Če se odločimo za gradnjo iz opeke ali betona, bo v kubični meter materiala vloženo povprečno 6000 MJ energije oziroma nafte. Ko takšno stavbo podremo, je ostanke potrebno odpeljati v deponijo. Pri tem se ne pojavi noben tok povratne energije, kot pri leseni hiši, ampak samo dodatna poraba. Če se odločimo za hišo iz lesa, kar pomeni da zidane hiše ne bomo gradili, smo v primerjavi z zidano takoj ustvarili prednost 6000 MJ/m3 energije, k čemur prištejemo še 6000 MJ/m3 ob zgorevanju po razgradnji. Skupna energetska korist lesene hiše znaša torej 12.000 MJ/m3 vgrajenega lesa. V tej količini toplote se nahaja 1.250 kg CO2, spet računano na kubični meter. Kubični meter lesa, ki zraste v gozdu, ki nase veže 900 kg CO2, iz okolja torej ne veže samo teh prvih 900 temveč skupno 1250 kg CO2! Kar pomeni, da les ni CO2 nevtralen ampak je jasno in dokazljivo okoljsko koristen.

 

 

 

S tako gradnjo in uporabo lesa bi v Evropi lahko preprečili 300 milijonom tonam CO2, da vstopijo v atmosfero. To je približno 20% vseh CO2 emisij, ki jih proizvajajo avtomobili, industrija in kurilne naprave. Kot proizvod ali energetski vir je les zmanjševalec količine tega toplogrednega plina, s čimer upočasnjuje pregrevanje planeta. Les je torej CO2 aktiven, uporaba lesa pa pomeni aktivno varovanje okolja.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.