Lesno bogastvo v Sloveniji

Lesno bogastvo v Sloveniji

 

Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bo 21. stoletje stoletje lesa, ki naj bi zamenjal več vrst umetnih snovi, saj se je izkazalo, da te škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in na okolje. Za uresničitev te napovedi bi bilo v Sloveniji med drugim treba zagotoviti optimalno izkoriščenost razpoložljive količine lesne surovine. Opažamo, da se evidentirani letni posek lesa v Sloveniji povečuje. 

les slovenija

Tehnološka opremljenost za primarno predelavo lesa je v Sloveniji zastarela; posledica tega je, da se zaradi nekonkurenčnosti veliko lesa izvozi. Delež izvoza v skupni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov (hlodovina, les za celulozo, drug okrogel industrijski les in les za kurjavo) je v Sloveniji v zadnjih letih precej naraščal, najvišjo vrednost doslej – 34 % – pa je dosegel v letu 2011. Delež izvoza hlodovine je v tem letu znašal 33 %.

Po povzetih informacijah (Umanotera) naj bi gozdna tla vpila 28-krat več vode kot peščena tla. Raziskave so še pokazale, da je spiranje tal na travniku do 7-krat večje kot v gozdu, na goli površini pa kar 470-krat večje kot v gozdu. Glede na skupno površino slovenskih gozdov, ta je leta 2011 obsegala 1.184.369 hektarjev ali kar 58,4 % celotne površine Slovenije, imajo slovenski gozdovi zelo pomembno vlogo pri preskrbi in čiščenju vode (ohranjajo čistost podtalnice in kakovost vodotokov) ter uravnavanju odtoka padavinskih voda v vodotoke (preprečujejo poplave). En hektar bukovega gozda naj bi npr. zadrževal 2 milijona litrov deževnice in jo oddajal kot pitno vodo v okolje. Odrasla bukev naj bi v povprečju sprostila tudi 9.400 litrov kisika na leto; to pomeni, da hektar bukovega gozda lahko pridela na leto toliko kisika, kot ga porabi na leto 100 ljudi.

Vir: Statistični urad RS

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI