V preteklih 150 letih nam je uspelo tanek zračni ovoj okrog planeta onesnažiti z različnimi ostanki človeškega delovanja. Ena od posledic je poviševanje povprečnih temperatur na planetu, kar vidimo in občutimo že danes.
Poleg ogrevanja že dolgo opazujemo tudi rahlo planetarno mračenje, ki ga povzročajo lebdeči delci, ki se nahajajo v atmosferi. Večji počasi padajo proti tlom, manjši pa lahko ostanejo v zraku okrog mesec dni. So posledica nepopolnega zgorevanja nafte, premoga in lesa, viri pa so tovarne, elektrarne, vozila in domači dimniki. Med zgorevanjem kateregakoli energenta poleg plinov nastajajo tudi saje, ki imajo na planet dva različna učinka. Prvi je zastiralni, saj zmanjšujejo količino sončne energije, ki dospe do površine planeta, iz česar lahko sklepamo, da zmanjšuje učinek tople grede. Drugi učinek pa je segrevanje ozračja, saj delci absorbirajo sončne žarke in ozračje ogrevajo. Vpliv črnega ogljika ali saj je primerljiv z vplivom ogljikovega dioksida in je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja planeta.
 |
Če pogledamo na področje avtomobilizma, ki je velik vir saj, lahko opazujemo rahle znake možnega prehoda na električni pogon, čeprav večina proizvajalcev o tem ne razmišlja. Letalski promet na elektriko pa je danes še utopija, število letal, poletov in njihov učinek na planet pa strmo raste. Tudi od prehoda na letalsko biogorivo ne bo velikih koristi, saj vsako zgorevanje za seboj pušča pline in saje, korist bodo imela samo letalska podjetja, ki se bodo na veliko bahala, kako okolju prijazna so njihova letala. Danes so avioni odgovorni za 3,5% toplogrednega učinka, če pa se bo letenje povečevalo v današnjem tempu, pa lahko ta cifra v nekaj letih zraste na 15%.
Matevž Lenarčič pa svoje svetovne meritve črnega ogljika na višini okrog tri kilometre ne more narediti drugače kot z letalom. V svojem cikcakastem poletu okoli sveta, s posebnim merilnikom ugotavlja, koliko črnih saj se nahaja v različnih delih ozračja. Rezultati zanimajo podnebne znanstvenike, saj jih bodo vključili v svoje okoljske modele in poskušali še bolj natančno napovedati prihodnost.
Najbolj neugodne za človeštvo pa so verižne reakcije, ki so posledica energetske lakote. Črni ogljik pregreje zrak, spremeni tvorbo oblakov na določenem področju, v Indiji povzroča celo zamudo monsunskega deževja, ki je izjemno pomembno za preživetje milijarde ljudi. Ko saje padejo na sneg ali led se ta pospešeno topi, odboj sončne toplote nazaj v vesolje se zmanjša, dvignjena gladina morja prizadene prebivalce nizkih obalnih področij pa tudi velikih mest, ki ležijo na morskih obalah. Vse to vpliva tudi na možnosti pridelave hrane v svetovnem merilu, kar je naslednji neugoden pojav. Ocena posledic delovanja črnega ogljika je tako alarmantna, da so o njem začeli govoriti celo politiki.
Če bi človeštvu uspelo zmanjšati količino saj v zraku, bi bila korist dvojna. Dosegli bi takojšen hladilni učinek in zadržali krivuljo bodočega planetarnega segrevanja za približno dvajset let. V tem obdobju pa bi imeli čas, da nas mogoče vse skupaj sreča pamet in bi lahko svoje delovanje podredili zakonitostim planeta. Mogoče pa vse ni tako črno kot ta ogljik.
