Za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov so zelo pomembne male hidroelektrarne (MHE), ki so ekonomsko donosne tudi brez državnih podpor, v njih proizvedena elektrika pa je neoporečna, saj je pridobljena izključno iz obnovljivega vira. Kljub velikemu vodnemu potencialu naše države pa se pri nas zaradi zapletenih birokratskih postopkov gradi premalo MHE, kar je velika škoda, pravi Miroslav Prešern, direktor podjetja OVEN Elektro Maribor.
»Investitor potrebuje tako vodno kot gradbeno dovoljenje, pri čemer se v obeh postopkih odloča o isti stvari. Za poenostavitev predlagamo enotno vodno dovoljenje. Menimo tudi, da bi morali odločanje o MHE do enega megavata moči prenesti na občinsko raven, od česar bi imeli korist tako investitorji kot tudi država,« pravi direktor podjetja, ki se je specializiralo za proizvodnjo elektrike iz OVE in ima v lasti šest malih hidroelektrarn z močjo 2525 kW ter 18 sončnih elektrarn z močjo 612,9 kW. Te so lani skupaj proizvedle 13.619 megavatnih ur električne energije.
Izliv vode nazaj v strugo iz SHE Oplotnica |
Štefan Čurič |
|||
Borut Knez |
Do večjih zmogljivosti z gradnjo novih MHE in obnovo obstoječih
Po besedah Štefana Čuriča, operaterja in vzdrževalca dveh hidroelektrarn podjetja OVEN (MHE Skomarje in SHE Oplotnica), je proizvodnja največja, ko je dovolj vode za polno moč elektrarne: »Moč začne naraščati sredi marca zaradi taljenja snega in če je bilo tega veliko, lahko MHE delujejo s polno močjo tudi do konca maja. To je najbolj stabilni del leta za proizvodnjo. Nato začne moč upadati in je v preostalih mesecih odvisna od padavin.« Ob dolgotrajnih in zmernih padavinah lahko elektrarne delujejo s polno močjo pol meseca ali več. Na splošno velja, da če je proizvodnja v enem mesecu večja od polovice inštalirane moči, je to neko letno povprečje in je proizvodnja dobra. »Če je sušno obdobje, kakršno je letos, je proizvodnja minimalna,« še pravi sogovornik, ki svoje delo opravlja z največjim veseljem.
Da je delo pestro in razgibano, potrdi tudi Borut Knez, ki skrbi za MHE Činžat 1 in 2 ter za MHE Josipdol: »Vsak dan prinese kaj novega in vedno se nekaj dogaja.« Na vsaki elektrarni je treba opraviti dnevne in periodične preglede, vsak dan popisati proizvodnjo preteklega dne, pregledati vse naprave elektrarne in jezu, pregledati minimalni izpust vode mimo jezu v strugo, preveriti delovanje daljinske komunikacije, ki omogoča daljinsko vodenje elektrarne v času izpadov, in odpraviti morebitne manjše napake, ki so se zgodile ponoči. »Vsi si želimo obratovanje brez prekinitev, zato je treba dosledno izvajati remonte in posodabljati naprave. Poudariti moram, da ima družba OVEN izjemen posluh za posodabljanje strojne in elektroopreme, zato iz tega naslova nimamo skoraj nič izpadov. Večino zastojev v proizvodnji povzročijo izpadi daljnovodov distribucije,« pravi Čurič.
Vse hidroelektrarne družbe OVEN so bile zgrajene v času prejšnje države, ta pa je kot izredno dober gospodar do sedaj obnovila že skoraj vse. S posodobitvami zagotavljajo stabilno proizvodnjo električne energije in jo hkrati povečujejo. »Po prvih obnovah in posodobitvah, ki smo jih izvedli med letoma 2003 in 2007, se je povprečna letna proizvodnja naših elektrarn povečala za 49 odstotkov. Naši srednjeročni načrti so usmerjeni tudi v gradnjo novih zmogljivosti – do leta 2025 načrtujemo gradnjo novih MHE, s čimer bi skupno inštalirano moč povečali za dva megavata,« o načrtih za prihodnost pravi Miroslav Prešern in doda, da priložnosti na tem področju iščejo tudi širše v regiji.
![]() V družbi OVEN se zavedajo, da je energetska neodvisnost ena od poti v nizkoogljično družbo, zato spodbujajo uporabo obnovljivih virov. Pri tem poudarjajo, da lahko neodvisno od elektroenergetskega sistema delujejo tudi MHE. »T. i. otočno delovanje pomeni, da MHE napaja določeno število odjemalcev, ki so odvisni samo od nje. V praksi tega sicer še nismo preizkusili, imamo pa vse pripravljeno. Takšno obratovanje je nadvse dobrodošlo v primeru večjih elementarnih nesreč, rušenja napajalnih sistemov, v primeru vojne pa bi lahko otočna MHE z elektriko oskrbovala bolnišnice, komunikacijske postaje in podobno,« pojasnjuje Miroslav Prešern. |
Povezane vsebine