Na evropski ravni potekajo razprave in pogajanja o zakonodajnih dokumentih (direktive o električni energiji, energetski učinkovitosti, obnovljivih virih in uredba o upravljanju energetske unije), ki bodo močno spremenili skupni energetski trg in s tem tudi energetske trge v državah članicah EU. V energetiki se dogaja revolucija, pravijo strokovnjaki, ena bistvenih sprememb pa je spremenjena vloga odjemalcev električne energije.
Ti so bili v preteklosti vedno bolj ali manj pasivni, danes pa si ne predstavljamo prihodnosti, v kateri odjemalci ne bi prevzeli aktivne vloge – tako na strani proizvodnje električne energije kot tudi na strani prilagajanja odjema, poudarjajo v družbi Gen-I. V elektroenergetski sistem se pospešeno vgrajujejo informacijske komunikacijske tehnologije, ki končnemu odjemalcu omogočajo, da iz pasivnega uporabnika energije postane aktivni igralec na trgu. Aktivni igralec bo samooskrben, hkrati se bo zavedal, da je treba energijo porabljati na učinkovit način, s prilagajanjem odjema pa bo tudi sam prispeval k uravnoteženju elektroenergetskega sistema. V svetu poteka že kar nekaj pilotnih projektov, v okviru katerih testirajo rešitve, kako lahko odjemalci prilagajajo svoj odjem.
Čim večji delež obnovljivih virov želimo doseči v strukturi proizvodnih virov, tem večje so potrebe po prilagodljivem odjemu. | ||||||
Prilagajanje odjema
Na ravni industrijskih odjemalcev je že nekaj komercialno zanimivih rešitev, prav tako postajajo vse boljše in čedalje bolj ekonomične tudi rešitve na trgu gospodinjskih odjemalcev. V Sloveniji, na primer, poteka projekt »Aktivni odjemalec«, ki je usmerjen v razvoj in demonstracijo tehnologij za aktivacijo tehnološkega in ekonomskega potenciala prilagajanja odjema in prilagajanja razpršene proizvodnje pri malih odjemalcih. Partnerji projekta so Gen-I, Eles, Elektro Ljubljana, Cosylab, Sitel, Elektrina, Goap, Kronoterm in Plan-net. Kakor pravijo v Gen-I, ki je koordinator projekta, je njegov glavni cilj razvoj in demonstracija sistema, ki z uvedbo naprednih storitev prilagajanja tako odjema malih porabnikov kot proizvodnje malih razpršenih ponudnikov omogoča demokratično vključitev malih odjemalcev in proizvajalcev na trge z električno energijo in sistemskimi storitvami.
Projekt hkrati napoveduje in povečuje razpoložljive zmogljivosti sistemskih storitev, ki jih za delovanje elektroenergetskih sistemov potrebujejo sistemski operaterji. Za Eles je projekt zanimiv predvsem zaradi navezave s slovensko-japonskim projektom Nedo, ki bo potekala s primerjavo dveh tehničnih rešitev vključevanja malega odjema in z agregiranjem malega odjema iz projekta s preostalim prilagojenim odjemom projekta Nedo.
V okviru projekta Nedo poteka tudi projekt prilagajanja odjema »Premakni porabo«, katerega cilj je spodbuditi male odjemalce. Poteka pod okriljem Elektra Maribor, kjer pravijo, da ima tovrstni projekt poleg tehnološkega, ekonomskega in zakonodajnega vidika tudi sociološki vidik. Večina malih odjemalcev je namreč pri porabi električne energije povsem neaktivnih; kar tretjina sodelujočih v projektu »Premakni porabo« je bila še vedno na enotarifnem sistemu, čeprav se je pri večini izkazalo, da se jim dvotarifno obračunavanje splača. Rezultati so tudi pokazali, da se obremenitev kritične konične tarife (KKT) zniža za 30 odstotkov in več. V Elektru Maribor še navajajo, da aktivacija KKT v sistemu ne povzroči nastanka nove konice pred nastopom KKT ali po njem, odzivi odjemalcev kažejo, da si želijo avtomatike in avtomatskega krmiljenja ter da so bolj dojemljivi za statične tarife, medtem ko so dinamične tarife primerne za reševanje lokalnih težav. Dodajajo pa, da bi bilo projekt smiselno razširiti tudi na dobavitelje in proizvajalce, kar bi zagotovilo večje prihranke.
Vlogo aktivnega odjemalca poudarjajo tudi na Agenciji za energijo, kjer so z vpeljavo nove metodologije v okviru novele zakona o omrežnini razširili dinamično obračunsko tarifo z vidika aktivacij in z vidika mehanizma. Eden izmed ciljev je odjem prilagajati proizvodnji, kar pa naj temelji na avtomatizaciji tudi pri najmanjših uporabnikih, ki jim mehanizem dinamičnega tarifiranja omogoča prilagajanje odjema. Po predlogu agencije aktivni odjemalci dobijo ustrezno opremo brez stroškov.
Prihodnost je v pametnih omrežjih | ||||||
Elektroenergetski sistemi se soočajo z različnimi izzivi, ki jih prinašajo večja poraba, obnovljivi viri, zastarela infrastruktura in podobno. Odgovor na te izzive so pametna omrežja, ki so nadgradnja klasičnega koncepta obratovanja in združujejo tako klasične elemente kot nove elemente (razpršeni proizvodni viri, napredni sistemi merjenja, električna vozila …). S pametnimi omrežji lahko v prihodnosti dosežemo večjo stabilnost in zanesljivost omrežja, manjše stroške obratovanja in naložb v nadgradnjo ter širitve omrežja. Samodejno nadzirajo pretok energije, se prilagajajo spremembam proizvodnje in odjema, v realnem času spremljajo porabo pri odjemalcih, predvsem pa jim omogočajo aktivno sodelovanje na trgu električne energije, pri čemer lahko računajo tudi na prihranke. | ||||||
Ustrezna regulativa in jasna pravila delovanja trga
Razvoj aktivnejšega vedenja odjemalcev po mnenju glavnih akterjev še vedno ovirajo nekatere regulatorne prepreke. Odjem vseh gospodinjskih odjemalcev in večine malih poslovnih odjemalcev na trgu je denimo obračunan po tako imenovanem preostalem diagramu, ki pa je enak za vse. Če torej odjemalec želi svojo porabo aktivno prilagajati dinamično postavljenim cenam, se njegov prilagojeni odjem porazdeli oziroma porazgubi v celotni skupini preostalega diagrama.
Za razvoj prožnega in prilagodljivega odjema potrebujemo napredno regulativo in jasna pravila delovanja trga. Ta vzpostavijo povpraševanje po produktih, ki jih lahko ponudi prilagodljivi odjem in ki pravično nagradijo aktivne odjemalce, poudarjajo v Gen-I. Seveda so potrebne tudi tehnologije, ki omogočajo koriščenje prilagodljivosti odjema in informacijsko povezljivost, najbolj pomembno pa je, da so odjemalci ozaveščeni in motivirani ter da prepoznajo prednosti vsega naštetega. Pri tem ne moremo mimo novih vlog na trgu z električno energijo – potrebujemo namreč agregatorje in ponudnike storitev, ki bodo vse našteto povezali v delujočo celoto.
Povezane vsebine