Na koncu tunela je že sedaj luč

Kakšno potrošništvo je še zdravo, kako preprečiti sesedanje sedanjega gospodarskega sistema, kateri umi so dejansko pravi veleumi sedanjega časa…, spadajo med težke dileme sedanjega časa.


Kakšno potrošništvo je še zdravo, kako preprečiti sesedanje sedanjega gospodarskega sistema, kateri umi so dejansko pravi veleumi sedanjega časa…, spadajo med težke dileme sedanjega časa.

Potrošništvo je dejansko potrebno omejiti in redefinirati

“Naletela sem na zanimivo priporočilo za ogled treh filmov Zeitgeist – http://zeitgeistmovie.co/“, piše avtorica bloga ideje za boljši svet in spodaj nadaljuje svoje razmišljanje.

 

razmisljanje

Nekaj misli iz članka Dejana Ogrinca, ki govori o gibanju Zeitgest: “Naš gospodarski sistem je dejansko na poti uničenja. Ekonomija, ki popolnoma temelji na fosilnih gorivih, nafti in plinu pomeni sama sebi propad,  žal je glavno gibalo razvoja potrošnja novega in novega, posledica česar je ogromno kopičenje nevarnih smeti. Odpraviti bi morali politične in monetarne strukture, ki so vzrok za korupcijo, ki pa je žal posledica neučinkovitosti sistema. Vojne, revščina, kriminal, družbeno razslojevanje bi sčasoma izginili. Dokazano je, da jih povzročajo družbena ureditev in okolje, ne pa človeška narava. Največji človeški umi, ki so povzročili največje spremembe družbe in ekonomije, niso imeli formalne izobrazbe. Vodila jih je lastna želja po znanju (Einstein, Tesla, brata Wright in drugi). Uspelo jim je razmišljati zunaj uveljavljenih smernic in nazorov.

Čuvarji obstoječih razmer

Akademska izobrazba je v resnici kletka, morda celo onemogoča sociološki napredek človeštva. Največji zaviralci družbenega razvoja so bili vedno čuvarji obstoječih razmer, ki že ob misli, da bi se moralo kaj spremeniti, postanejo napadalni. Trenutna ekonomija je slepa pot, saj ne more obstajati brez velike potrošnje in z neoziranjem na okolje. Njen največji problem je sleparstvo. Samo tako se namreč lahko zasluži veliko denarja.”

Potrošništvo in gospodarska rast nista nujno slabi

V članku me je pritegnilo prepoznavanje jedra problema naše trenutne gospodarske in finančne krize: potrošništvo. Celoten sistem “gospodarske rasti” je doslej deloval na istem principu, kot vse piramidne igre. Tisti na vrhu piramide poberejo ogromne dobičke, igra pa živi in se razvija vse dotlej, dokler se vanjo vključuje čedalje več novih članov. Ko igra doseže zasičenost tržišča in preneha rasti, se sesuje sama vase. Tako tudi naš svetovni gospodarski sistem.

 

Kar je vse zelo lepo predvidel že Marx. Zaradi želje tistih na vrhu piramide, po čedalje večjih dobičkih, so spodbujali potrošnjo do te mere, da so v Ameriki, ki je bila na tem področju vodilna in je v resnici tudi potegnila svetovno barko pod vodo (zato me zares jezi njihovo sprenevedanje, da razmišljajo, kako bi pomagali Evropi) imeli “potrošniki” posojila za hiše v višini celotne vrednosti nepremičnine, poleg tega pa še več kreditnih kartic, na vsaki več tisoč dolarske dolgove.

 

Tarče t.i. reklamni industriji lahko rečemo ne

Reklamna industrija nas vsakodnevno pripravlja do tega, da si zaželimo še neko najnovejšo igračko, češ da jo nujno potrebujemo, brez tega se res ne da živeti. Najnovejši mobiteli, največji televizorji, oblačila in obutev po najnovejši modi (čeprav bi nas lanski škornji in plašč še prav tako dobro greli, kot novi), nov avto, novo pohištvo. Vsega starega se moramo hitro znebiti, gore smeti in strupov, ki potem zastrupljajo zrak in podtalnico raste tako hitro, da si tega sploh ne predstavljamo.

Tudi jaz sem na Novi Zelandiji takoj dobila Avstralsko kreditno kartico, kjer pa vsak mesec plačaš le 3% celotne porabe. Kar te naravnost spodbuja, da si kupuješ več, kot bi si smel. Znesek mesečne položnice je majhen in le počasi raste. Kaj pa je 3% od vrednosti vseh nakupov. Obresti pa so krepko več kot 20 odstotne. No, in ta svetovna piramida s čedalje večjim potrošništvom se je preprosto iztekla, tako kot vse piramidne igre.

 

Na koncu tunela je že sedaj luč

Dodajam k avtorici bloga, da pa je del sveta vendarle pričel že zdavnaj razmišljati daljnoročno in trajnostno. Taki posamezniki, ki jih je veliko in čedalje več, so že dolgo časa vlečni konji s pozitivnimi vzgledi in nikakor ne spadajo zgolj med tarče “požrešne reklamne industrije”. Vsak posameznik izbira kaj vse nujno potrebuje, za kaj bo porabil svoj denar in koliko, ter katere potrebščine ga dejansko naredijo boljšega človeka. Poleg tega pa pri t.i. premišljenem potrošništvu ne gre za odrekanje, ampak za ponovno uporabo, pravičnost, pošteno prerazporeditev blaga, predvsem pa zelo odgovoren spremenjen odnos do sočloveka in okolja ter lastnega bivanja in vseh naših potreb. Saj vendarle gre za prostor na zemlji, ki je od vseh nas, naivna samozadostnost nas lahko pokoplje.

vir:  http://newzealandmylove.wordpress.com/category/ideje-za-boljsi-svet/

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI