Dotrajano stavbno pohištvo in toplotno neizolirani (ali pomanjkljivo izolirani) zunanji zidovi so tisti člen v ovoju stavbe, skozi katerega se nenadzorovano izgublja največ toplote, tudi precej več kot 40 odstotkov.

 

nova okna izolacija fasada 1

Neizoliran napušč je toplotni most 

Toplotna izolacija mora potekati neprekinjeno od tal oziroma od temeljev pa vse do strehe. In napušč, naj bo daljši ali krajši, je mesto, kjer se stikata izolacija poševne strehe in fasade. Izolacija iz XPS je nosilna podlaga za fasadni omet, po izvedbi katerega napušč tudi vizuelno postane zaključek fasade.

 

Ko se lotevamo celovite energijske prenove, je zato vgradnja energijsko varčnih oken in vrat prvi korak, drugi je izvedba toplotnoizolativne fasade. Posodobitev ali zamenjava ogrevalnega sistema pride na vrsto šele na koncu, saj je treba izbiro prilagoditi manjšim potrebam po toploti. Opisano zaporedje izvedbe ukrepov je najboljši način za učinkovito zmanjšanje toplotnih izgub, poudarjajo strokovnjaki. Hkrati postopna izvedba ukrepov edina možnost za številne investitorje, ki bi si težko privoščili celovito energijsko prenovo svojega doma »v enem kosu«. V vsakem primeru pa se jim pred izvedbo ukrepov porajajo številna vprašanja.

 

Okna – lesena, iz PVC, z alu-obrobo?

Pravzaprav ni pomembno, mirno lahko rečemo, da so okna, ki so danes na voljo na slovenskem trgu, dobra. Ustrezna toplotna izolativnost oken je namreč pri nas določena s tehnično zakonodajo, ki je ena najstrožjih v Evropi. Tisti, ki prisegajo na naravne materiale, se bodo seveda odločili za lesena, drugi bodo izbrali kombinacijo lesa in aluminija, tretji okna iz PVC.

Dvoslojna ali trislojna zasteklitev? Odvisno od tega, kakšno energijsko varčnost želimo doseči. Vgradnja trislojnih je smiselna pri novogradnjah, pri katerih želimo doseči pasivni ali celo plusenergijski standard, pri prenovah običajno zadostuje dvoslojna zasteklitev, saj se le redko kdo odloči, da bo hišo prenovil v skladu z zahtevami pasivne gradnje.

 

 

izolacija okenske police

Izolacija tudi pod okenskimi policami

Pod zunanjimi okenskimi policami mora biti toplotna izolacija. Če bodo nameščene neposredno na zid, se bo na spodnjem robu okenskega okvirja v notranjosti hiše pojavila plesen. Podlago za sloj toplotne izolacije je treba ustrezno pripraviti in poskrbeti, da bo voda odtekala od okvirja okna proti robu. Stik police in okvirja okna mora biti vodotesen in hkrati dovolj paroprepusten, sama polica pa mora biti ob stiku s špaleto oblikovana tako, da se fasada in površina police ne stikata.

 

 

Okno je dobro le toliko, kolikor je dobro vgrajeno

Vsako okno je dobro le toliko, kolikor je dobro vgrajeno. In tu se – včasih zaradi površnosti mojstrov, včasih zaradi neznanja – še vedno rado zatakne. Zaradi nekakovostne vgradnje se lahko kljub še tako dobrim oknom poslabša kakovost bivanja, raba energije pa se ne zmanjša v tolikšni meri, kot bi se v primeru dobro opravljenega dela. Zlasti pri obnovah je še vedno pogosta klasična montaža, ki ne zagotavlja zadostne zrakotesnosti, zato skozi tako vgrajena okna v notranjost hiše še vedno vdira preveč hladnega zraka.

Kakovostna vgradnja s tesnjenjem v treh ravneh je najboljša rešitev. Da bi jo izvedli, je najprej nujna dobra priprava špalete in odprtine, da zagotovimo zadostno mehansko pritrditev oken in ustrezno širino stika med okvirjem in konstrukcijo. Za zatesnitev so na voljo različno materiali, od tesnilnih mas do lepilnih folij in podobno, kombiniranje različnih materialov ni priporočljivo. Pomembno je, da je stik na notranji strani paroneprepusten in zrakotesen. Materila na zunanji strani mora zagotavljati vodotesnost, hkrati pa mora biti paroprepusten.

 

 

         
    S toplotno izolacijo fasade lahko pri enodružinskih hišah dosežemo do 40-odstotne prihranke prihranke pri rabi energije za ogrevanje, pri večstanovanjskih stavbah pa do 35-odstotne prihranke.    
         

 

 

S toplotno izolacijo do 40-odstotni prihranek

Toplotna izolacija je zelo pomemben, predvsem pa stroškovno učinkovit način za zmanjšanje rabe energije v stavbah in s tem povezanih stroškov. Vemo namreč, da se skozi neizolirane ali pomanjkljivo izolirane zunanje zidove izgubi približno 40 odstotkov toplotne energije.

 

pasica aplikacija

 

Poletje sicer ni najprimernejši čas za izvedbo toplotnoizolativne fasade – praviloma so za izvedbo najboljši spomladanski in jesenski meseci, ko ni ne prevroče ne premrzlo. Bolj kot sam letni čas na možnost izvedbe vplivajo vremenske razmere, ki lahko ustrezajo tudi poleti in pozimi. Večinoma velja, da mora biti temperatura med vgrajevanjem in vezanjem več kot pet stopinj Celzija, a na sme presegati 30 stopinj. Priporočljiva temperatura za izvedbo zaključnega sloja je od sedem do deset stopinj Celzija, odvisno od vrste izbranega fasadnega sistema in seveda od vrste zaključnega sloja. Silikatni zaključno imeti, na primer, se vgrajujejo pri več kot desetih stopinjah in ne več kot 75-odstotni zračni vlažnosti.

 

 

nova okna izolacija fasada spaleta

Dovolj izolacije na špaletah

Pogosta napaka pri izvedbi toplotnega ovoja in vgradnji oken so premalo izolirane špalete, zaradi česar na tem mestu nastane toplotni most, v bivalnih prostorih pa se prej ali slej pojavi plesen. Špaleto lahko izoliramo po celotni površini pred vgradnjo oken, lahko pa zunanje in notranje špalete obdamo s toplotno izolacijo, ko so okna že vgrajena. Na izolacijo špalet je dobro misliti že od začetka, tako se zaradi vgradnje izolacijskih plošč okenska odprtina ne bo bistveno zmanjšala.

novo okno fasada

Investitor je pri zamenjavi oken razmišljal korak naprej in poskrbel, da so mojstri nova okna vgradili v ravni liniji z zidom. Špalete bodo tako lahko v celoti izdelane iz toplotne izolacije.

 

 

Pravilna vgradnja in evropsko tehnično soglasje

Osrednji del fasadnega sistema je toplotna izolacija – iz katerega materiala bo, je stvar odločitve vsakega posameznika, debelina pa je odvisna tudi od tega, kakšno energijsko varčnost želimo doseči. Vsekakor je pomembno, da si posamezne komponente fasadnega sistema sledijo v pravilnem zaporedju, da so med seboj združljive po fizikalnih in kemijskih lastnostih, predvsem pa, da so pravilno vgrajene, v skladu s priporočili in navodili proizvajalca. Vsi materiali, ki so sestavni del fasadnega sistema, morajo imeti evropsko tehnično soglasje (ETA), vsak sistem pa ima tudi certifikat z navedbo vrste in kakovosti lepila, ki se lahko uporablja za vgradnjo.

 

 

         
    Zahteve s področja vgradnje stavbnega pohištva so zajete v določilih o zrakotesnosti stavb in toplotnih mostovih, ki so zapisana v pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures 2), v tehnični smernici Učinkovita raba energije in v zahtevah pravilnika o zaščiti stavb pred vlago. Pri vgradnji se za zagotovitev učinkovitega tesnjenja stika med okenskim okvirjem in konstrukcijo opiramo tudi na nemški in avstrijski standard oziroma na nemško tehnično smernico.    
         

 

 

Katero izolacijo izbrati?

Bolj kot sam material je pomembna njegova toplotna izolativnost, saj pri bolj izolativnih zadostuje manjša debelina, kar je pomemben dejavnih zlasti pri prenovah. Pa ne mislimo zaradi cene (cena izolacijskega materilala je pri energijski sanaciji pravzaprav zanemarljiva), ampak predvsem zato, ker z manjšo debelino prihranimo prostor, z manjšimi špaletami pa ohranimo večjo osvetljenost prostora.

Pri izbiri je seveda treba upoštevati tudi druge lastnosti materiala, med drugim, v kolikšni meri se navzema vode in kako pri tem ohranja toplotne izolativne lastnosti, kako se odziva na ogenj, kakšne so njegove mehanske lastnosti in podobno. EPS je pogosta in tudi najcenejša izbira. Z izbiro perforiranega EPS podaljšamo življenjsko dobo fasadnega sistema, kamena volna je najboljša izbira, ko je treba zagotoviti določeno stopnjo negorljivosti. Ekološko ozaveščeni bodo izbrali okolju prijaznejše izolacije, kot so lesnovlaknene plošče, celulozno izolacijo, izolacijo iz plute, ovčje volne, slame in podobno. Idealnega materiala ni, vsak ima prednosti in pomanjkljivosti, investitor se mora le odločiti, katerim lastnostim bo dal prednost.

 

Povezane vsebine

 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Zamenjava dobavitelja energentov ni več zahtevna reč, se pa izplača, če želite v mesecu maju za celotno leto 2021 izkoristiti nižjo ceno zemeljskega plina. Za nove kupce zemeljskega plina Energija plus zagotavlja...

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.