Poleti in pozimi nas prezračevanje stavb intenzivneje zanima, manj v prehodnih obdobjih ob zunanjih izenačenih temperaturah. Pri številnih stikih z investitorjih in projektantih opažamo veliko neresnic in nejasnosti, ki so povod za opustitev namere za  vgradnjo prisilnega prezračevanja.

 

(Ne)resnica 1:  Brez prisilnega prezračevanja ni sodobne stavbe

To zahtevajo tudi tehnični predpisi, ki se v praksi žal večinoma ne izvajajo. Najboljši dokaz za to so novejše stavbe brez ustreznih prezračevalnih naprav: v njih je zrak slab, nizek konfort in v več primerih se pojavlja zidna plesen. Poleg tega s prezračevanjem izgubljamo za okoli dva litra kurilnega olja letno na uporabni m2 površine, kar ni malo. Klasično prezračevanje z občasnim ali stalno odprtimi okni ima tudi dodatne stranske učinke, ki jih ne želimo in ki nam zmanjšujejo bivalno ugodje: vdor hrupa, nečistoc v zraku, mrčesa, vode… Stalno odprta ali priprta okna povzročajo prepih, ob njih ni prijetno bivanje in če nismo doma, morajo biti iz varnostnih razlogov (nevihta, vlom…) okna zaprta. Stanovanje ali hiša pa se mora stalno zračiti, morda z manjšim pretokom, ko nas ni doma, vendar pa stalno. Stoječi zrak povzroča zidno plesen in ne more odvajati radona, oboje pa je zdravju zelo škodljivo. Odločitev za kakovostno prezračevanje ima zato tole zaporedje razlogov: zdravje, konfort, manjša poraba energije. Luknje v okvirjih oken niso prezračevalni sistem ampak navadna netesnost, tudi ionizatorji zraka ne morejo nadomestiti svežega zraka.

 

prezracevanje prezracevalni sistem

Foto: klimatizacija-smelcer.si

 

(Ne)resnica 2:  Investicija je visoka, vzdrževanje je drago

To je zelo razširjena neresnica in največji strah investitorjev, ki so ob gradnji praviloma brez denarja že za osnovne, nujne stroške. Vendar prezračevanje je nujna naložba, ki se poplača in je zanj potrebno nekaj odšteti, saj bo več desetletij tudi veliko dajal

 

Koliko stane sistem prezračevanja?

Najbolj presenetljiva ugotovitev velja za večstanovanjske stavbe, kjer je prezračevalni sistem takorekoč zastonj. »Zastonj« zato, ker zaradi sistema ne potrebujemo vertikalnih prezračevalnih kanalov, ki jih ni malo in zavzemajo v vsakem nadstropju kar velik del tlorisa, ki ga zato investitor ne more prodati, ves prezračevalni sistem pa lahko namestimo na strop kakega malega pomožnega prostora (utiliti, WC, garderobna omara), kjer bo porabil v globino le od 20 do 25 cm stropnega prostora, kar pomeni da tloris ostaja v celoti uporaben.

Vrednost kakovostnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo za stanovanje v večstanovanjskem bloku znese med 2.000 in 3.300 EUR. Pri enodružinskih hišah vrednost znaša med 6.000 in 8.000 EUR. Prezračevalni sistem se s privarčevano energijo povrne v 10-15 letih, ob tem ne pozabimo na komfort, ki nam ga zagotavlja. Pomembno je še to, da je predpriprava hiše na prezračevalni sistem razmeroma poceni od 1.000 do 2.000 EUR in da glavni stroški nastanejo pri montaži strojnice.

 

baner prezracevanje

 

Efektivni toplotni izkoristek in potrebna električna energija

Vzdrževanje je pri kakovostnih prezračevalnih napravah minimalno. Priporočam nakup naprav, ki imajo certifikat za pasivne hiše, na njem sta navedena dva bistvena podatka: efektivni toplotni izkoristek in potrebna električna energija za prečrpan en m3 zraka. Namreč toplotni izkoristki, ki se merijo na drugačen način zavajajo, so na papirju zelo visoki, vsi preko 90%, dejansko so pa bistveno nižji. Pri kakovostni napravi so stroški za električno energijo v rangu 3-4 EUR na 100 m2 bivalne površine na mesec. Ostanejo še stroški za filtre, ki jih zamenjamo vsakih 6 mesecev, za to delo pa potrebujemo 5 minut. Ti stroški so odvisni od kakovosti filtrov, od 7 EUR za en filter naprej. Če smo alergični na cvetni prah kupimo najkakovostnejši filter z oznako F 7, ki ima v strukturi oglje in ne bomo imeli težav.

Poleg kakovostnih sistemov z vračanjem toplote, obstajajo tudi drugi sistemi prisilnega prezračevanja, ki so bistveno cenejši in tudi zagotavljajo ustrezno in konstantno količino svežega zraka in s tem zdravo notranjo klimo. Torej, tisti, ki ne predvidi nikakršnega prisilnega prezračevalnega sistema, ravna strokovno neodgovorno in neposlovno, saj bo nepremičnino s kakovostnim prezračevanjem prodal lažje in bolje.

 

prezracevanje rekuperavija klima

Foto: kronoterm.com

 

(Ne)resnica 3:  Kuhinjska napa z odvodom zraka navzven

Nikar! Ne da le-ta ni potrebna, ampak povzroča kup težav. Prezračevalni sistem dovaja svež zrak v bivalne prostore, odvaja pa ga iz t.i. »umazanih« prostorov. Pri dimenzioniranju pretokov določimo največji volumni odvoda v kuhinji (odvajamo zrak pod stropom, odvod ne vežemo na kuhinjsko napo). Torej v kuhinji nape dejansko ne potrebujemo, oziroma če jo vgradimo, je to napa na obtok istega zraka, zato da lovimo maščobe. Kuhinjska napa, ki bi odvajala večjo količino zraka iz stavbe, bi porušila volumensko ravnovesje med dovodnim in odvodnim zrakom, primanjkovalo bi dovodnega zraka, zato bi ob pogonu takšne nape morali imeti obvezno odprto okno – v tem primeru pa bi bil učinek veliko slabši kot pri uporabi obtočne nape ali pa brez nje, saj prezračevalni sistem zanesljivo odstrani vse neprijetne vonjave in to je ena njegovih največjih prednosti.

 

(Ne)resnica 4: Kanali so umazani, v njih se redijo zdravju škodljive nesnage

Najprej ni res da so umazani, saj je ves zrak dodobra filtriran preden pride v kanalski razvod. Torej če ni ničesar, se tam nič ne more dogajati. Četudi bi zaradi netesnosti vgrajenega filtra kaj prišlo v kak razvodni kanal, se tam nič ne bo dogajalo, saj so kanali suhi, skoznje stalno kroži zrak in v suhem okolju se nič biološkega ne more razvijati. Morebitne nesnage se lahko očistijo z maksimalnim pretokom po enem samem vodniku, a to se dogaja le v posebnih primerih. V kanalih ne prihaja do kondenza, ta se pojavi le v napravi, od koder ga odvedemo. Zato lahko trdimo, da je zrak, ki gre preko prezračevalne naprave bolj kakovosten, kot tisti ki prihaja skozi okno.

 

(Ne)resnica 5: Stopnja rekuperacije ni bistvena

Je bistvena, saj če smo veliko vložili v sistem, je pomembno, da je toplotni izkoristek čim višji. Ne le to, pomemben je proizvajalec prezračevalne naprave z vračanjem toplote, ki mora s svojim imenom in pozicijo v evropskem merilu zagotavljati solidno in varno delovanje naprave. Ne priporočam naprav, ki ne premorejo certifikata za pasivne hiše, kjer so navedeni podatki, ki jih lahko primerjamo z drugimi napravami, to pa so: efektivna stopnja vračanja toplote, poraba električne energije za en m3 zraka in volumenski pretok pri enakem uporu v sistemu (denimo 100 pa). Primerjanje podatkov pridobljenih po različnih metodah in standardih je nesmiselno. Minimalna stopnja vračanja toplote po merilih za pasivne hiše in po metodi izračunavanja efektivnega toplotnega izkoristka je 75%, dobre naprave imajo seveda boljši efektivni izkoristek, med 85 in 92%. Posebne (entalpijske) naprave, ki izkoriščajo toploto odpadnega kondenza, pa grejo z izkoristkom občasno preko 100%, tako kot denimo kondenzacijski plinski kotli. Trenutno je na trgu še vedno takšno stanje, da je cena med najboljšimi in zelo slabimi napravami zelo majhna.

vir: prezračevanje www.arhem.si 

 pasica aplikacija

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.