Poleti in pozimi nas prezračevanje stavb intenzivneje zanima, manj v prehodnih obdobjih ob zunanjih izenačenih temperaturah. Pri številnih stikih z investitorjih in projektantih opažamo veliko neresnic in nejasnosti, ki so povod za opustitev namere – vgradnjo prezračevalnega sistema v hišo.
(Ne)resnica 1: Brez prisilnega prezračevanja ni sodobne stavbe
To zahtevajo tudi tehnični predpisi, ki se v praksi žal večinoma ne izvajajo. Najboljši dokaz za to so novejše stavbe brez ustreznih prezračevalnih naprav: v njih je zrak slab, nizek konfort in v več primerih se pojavlja zidna plesen. Poleg tega s prezračevanjem izgubljamo za okoli dva litra kurilnega olja letno na uporabni m2 površine, kar ni malo. Klasično prezračevanje z občasnim ali stalno odprtimi okni ima tudi dodatne stranske učinke, ki jih ne želimo in ki nam zmanjšujejo bivalno ugodje: vdor hrupa, nečistoc v zraku, mrčesa, vode… Stalno odprta ali priprta okna povzročajo prepih, ob njih ni prijetno bivanje in če nismo doma, morajo biti iz varnostnih razlogov (nevihta, vlom…) okna zaprta. Stanovanje ali hiša pa se mora stalno zračiti, morda z manjšim pretokom, ko nas ni doma, vendar pa stalno. Stoječi zrak povzroča zidno plesen in ne more odvajati radona, oboje pa je zdravju zelo škodljivo. Odločitev za kakovostno prezračevanje ima zato tole zaporedje razlogov: zdravje, konfort, manjša poraba energije. Luknje v okvirjih oken niso prezračevalni sistem ampak navadna netesnost, tudi ionizatorji zraka ne morejo nadomestiti svežega zraka.
(Ne)resnica 3: Kuhinjska napa z odvodom zraka navzven
Nikar! Ne da le-ta ni potrebna, ampak povzroča kup težav. Prezračevalni sistem dovaja svež zrak v bivalne prostore, odvaja pa ga iz t.i. »umazanih« prostorov. Pri dimenzioniranju pretokov določimo največji volumni odvoda v kuhinji (odvajamo zrak pod stropom, odvod ne vežemo na kuhinjsko napo). Torej v kuhinji nape dejansko ne potrebujemo, oziroma če jo vgradimo, je to napa na obtok istega zraka, zato da lovimo maščobe. Kuhinjska napa, ki bi odvajala večjo količino zraka iz stavbe, bi porušila volumensko ravnovesje med dovodnim in odvodnim zrakom, primanjkovalo bi dovodnega zraka, zato bi ob pogonu takšne nape morali imeti obvezno odprto okno – v tem primeru pa bi bil učinek veliko slabši kot pri uporabi obtočne nape ali pa brez nje, saj prezračevalni sistem zanesljivo odstrani vse neprijetne vonjave in to je ena njegovih največjih prednosti.
(Ne)resnica 4: Kanali so umazani, v njih se redijo zdravju škodljive nesnage
Najprej ni res da so umazani, saj je ves zrak dodobra filtriran preden pride v kanalski razvod. Torej če ni ničesar, se tam nič ne more dogajati. Četudi bi zaradi netesnosti vgrajenega filtra kaj prišlo v kak razvodni kanal, se tam nič ne bo dogajalo, saj so kanali suhi, skoznje stalno kroži zrak in v suhem okolju se nič biološkega ne more razvijati. Morebitne nesnage se lahko očistijo z maksimalnim pretokom po enem samem vodniku, a to se dogaja le v posebnih primerih. V kanalih ne prihaja do kondenza, ta se pojavi le v napravi, od koder ga odvedemo. Zato lahko trdimo, da je zrak, ki gre preko prezračevalne naprave bolj kakovosten, kot tisti ki prihaja skozi okno.
(Ne)resnica 5: Stopnja rekuperacije ni bistvena
Je bistvena, saj če smo veliko vložili v sistem, je pomembno, da je toplotni izkoristek čim višji. Ne le to, pomemben je proizvajalec prezračevalne naprave z vračanjem toplote, ki mora s svojim imenom in pozicijo v evropskem merilu zagotavljati solidno in varno delovanje naprave. Ne priporočam naprav, ki ne premorejo certifikata za pasivne hiše, kjer so navedeni podatki, ki jih lahko primerjamo z drugimi napravami, to pa so: efektivna stopnja vračanja toplote, poraba elektrike za en m3 zraka in volumenski pretok pri enakem uporu v sistemu (denimo 100 pa). Primerjanje podatkov pridobljenih po različnih metodah in standardih je nesmiselno. Minimalna stopnja vračanja toplote po merilih za pasivne hiše in po metodi izračunavanja efektivnega toplotnega izkoristka je 75%, dobre naprave imajo seveda boljši efektivni izkoristek, med 85 in 92%. Posebne (entalpijske) naprave, ki izkoriščajo toploto odpadnega kondenza, pa grejo z izkoristkom občasno preko 100%, tako kot denimo kondenzacijski plinski kotli. Trenutno je na trgu še vedno takšno stanje, da je cena med najboljšimi in zelo slabimi napravami zelo majhna.
vir: prezračevanje www.arhem.si
Vsa morebitna dodatna vprašanja glede prezračevanje, montaže, subvencije in podobno, napišite v spodnji kontaktni obrazec, kjer vam bomo poskušali odgovoriti v najkrajšem času.
Kontaktirajte ponudnika "*" indicates required fields
