Različne kombinacije polimerov, ki jih pridobivamo iz naftnih derivatov, so izjemno uporabne. Potrebno se je postaviti med police katerekoli trgovine in vse postane jasno. Izdelka, ki nima vsaj dela embalaže iz plastike preprosto ni.
Verjetno danes ni področja človeškega delovanja kjer plastike nebi uporabljali, več kot polovica izdelkov pa je namenjena enkratni uporabi. Industrija plastike zagotavlja milijonom ljudi po svetu delovna mesta, v tem poslu pa se letno obrne na stotine milijard dolarjev. Dokler smo v čistilnih akcijah po grmovju pobirali vrečke in plastične lončke je bil svet še v redu. Nato pa se je pojavila mikro in nanoplastika, pri čemer počasi spoznavamo, da se trenutno nahajamo v položaju, ki izgleda nerešljiv.
 |
Vrtinci plavajoče plastike se nahajajo v obeh oceanih, največji je velik kot srednja Evropa. Vsi ti odpadki so v morje prispeli s kopnega. Plastični odpad je med tem dosegel vse morske obale od Arktike do Antarktike. Še pustolovski Bear Grills na najbolj odročni obali takoj najde kos plastične mreže in embalažo od mehčalca, v kateri si bo izdelal filter za vodo. Morje med butanjem ob obalo uspešno drobi plastične odpadke na mikronsko majhne delce, ki jih najprej zajamejo različne morske živali. Do sedaj so plastiko dokazali v 250 različnih vrstah rib in školjk, ki se nato znajdejo na naših krožnikih. Plastika se kopiči v maščobnem tkivu in povzroča poškodbe ribjih jeter.
Količina drobnih plastičnih koščkov se povečuje. Sonce, veter in UV sevanje, ki so tako privlačni za turiste, uspešno drobijo tudi plastiko. Korejski strokovnjaki so z meritvami na svojih obalah ugotovili, da se bo v naslednjih 10 letih količina plastike v obalnem pesku povišala za 250%. Trenutno imajo svetovni rekord Havaji, tam je obalni pesek že danes sestavljen iz 30% plastike. Plastični problem pa ne izgine ko plastika zaradi drobljenja postane nevidna, takrat šele postane nepredvidljiv. Plankton, ki je temelj vsega živega v svetovnih morjih se je začel hraniti z mikroplastiko. Trenutno se v severnem Pacifiku nahaja šestkrat več drobne plastike kot planktona, bolj alarmanten podatek bi si težko izmislili.
Kot da to nebi bilo dovolj, se je tudi industrija naučila izdelati mikroskopsko majhne kroglice plastike. Ker je to cenejše, jih danes dodajajo zobnim pastam, znajdejo pa se še v kozmetiki, kjer, odvisno od oblike in velikosti, kremam dajejo občutek boljše mazavosti, v drugih pa delujejo abrazivno. Od tukaj je bil potreben samo še majhen korak in plastika se je znašla tudi v zraku. To trdijo nemški raziskovalci univerze v Oldenburgu, ki so mikrokroglice in vlakna našli v devetnajstih vrstah medu. Nato so pregledali še deževnico in tudi v njej našli enake kroglice, kot jih uporablja kozmetična industrija. Da se mikroplastika nahaja tudi v evropskih rekah, bi lahko uganil skoraj vsak, da pa se nahaja tudi v pitni vodi, to pa je nekaj novega. V resnici bi kaj takega lahko pričakovali, saj se ni zgodilo nič nepredvidljivega. Očitno samočistilna sposobnost zemlje okrog studencev ne zadostuje več, naravni krog potovanja vode pa se je zaprl, torej pijemo s plastiko obogateno vodo.
Zato smo poleg vodnih črpališč zgradili visokotehnološke čistilne naprave. Do sedaj uspevamo iz vode odstraniti škodljive mikroorganizme, izločiti znamo olja, zdravila in hormone, plastike pa še ne. Kaže da bo veliki plastinator Gunther von Hagens, ki po svetu razstavlja osupljiva plastinirana človeška telesa, ki jih je do sedaj videlo 30 milijonov ljudi, kmalu ostal brez dela, saj bomo vsi po malem plastificirani.
