Nič več koncesij, po novem licence in nadzor 500.000 kurilnih naprav

Dimnikarskim koncesijam se konec leta izteče »mandat«, z novim zakonom, ki so ga poslanci sprejeli zadnji teden oktobra in ki uvaja t. i. licenčni sistem, pa ni zadovoljen nihče, ne strokovna združenja, ne civilne iniciative. Te celo menijo, da je zakon »mešanica med javnim interesom in tržno dejavnostjo, zato bi veljalo razmisliti o tem, da bi njegovo ustavnost in zakonitost ocenilo ustavno sodišče«.

Predlagani zakon ukinja obstoječi koncesijski sistem in za dimnikarje predpisuje licence, izbiro dimnikarja pa prepušča uporabniku. Licence, ki bodo veljale za celotno območje Slovenije in ne bodo časovno omejene (koncesije so veljale le za določeno območje), bodo dimnikarjem podeljevale (in odvzemale) upravne enote.

 

 

dimnikarski zakon

Lastnik kurilne naprave bo po novem sam izbral dimnikarja, zamenjal ga bo lahko enkrat na leto.

 

 

Lastnik kurilne naprave bo lahko do konca junija prihodnje leto izbral dimnikarja in z njim podpisal izjavo – če je ne bo, se bo štelo, da je zadovoljen s sedanjim izvajalcem, ki bo tako »njegov dimnikar« naslednjih 12 mesecev. Zamenjal ga bo lahko enkrat na leto, in sicer med 15. majem in 15. septembrom tekočega leta, izbranega dimnikarja pa bo moral med drugim obveščati o vseh spremembah na kurilni napravi, mu omogočiti izvajanje dimnikarskih storitev in odpraviti morebitne ugotovljene nepravilnosti. »Obveznosti dimnikarjev se bistveno ne spreminjajo, še vedno bodo pregledovali naprave, izdajali potrdila o pregledu, seznanjali uporabnike o morebitnih nepravilnostih in predlagali odpravo napak,« pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.

Zato pa novi zakon predvideva večji nadzor tako nad dimnikarji kot tudi nad malimi kurilnimi napravami. Okrepili naj bi ga z nadgradnjo evidenc, v katere bi vpisovali podatke o uporabnikih oziroma kurilnih napravah in  o izvajalcih in njihovi usposobljenosti. Na Zbornici komunalnega gospodarstva se sprašujejo, kako bodo pristojni sploh zmogli izvajati nadzor po novem, če ga niso mogli niti po starem: »Prej niso mogli nadzirati 59 dimnikarskih služb s koncesijo, kako bodo po novem nadzirali uporabnike malih kurilnih naprav, ki jih je približno 500.000.«

 

 

dimnikarski zakon kamin

Država ni mogla nadzirati 59 dimnikarskih služb, kako bo nadzirala okrog 500.000 malih kurilnih naprav

 

 

Na ministrstvu priznavajo, da sistem do zdaj ni deloval tako, kot bi moral, a novi zakon predvideva, da inšpekcija za okolje in prostor pridobi deset novih inšpektorjev: »Novost je, da se bo vse vodilo prek evidence Evidim, ki bo nadgrajena z moduli oziroma podatki upravnih enot in agencije za okolje, prek katerih bo inšpektor lahko opravljal prvi nadzor. Vanje bodo vpisovale podatke tudi dimnikarske družbe, evidenco bi vodili tudi uporabniki. Drugi nadzor bodo inšpektorji opravljali na terenu. Zdaj zbrani podatki delovanja inšpekcije še ne omogočajo.« Na ministrstvu dodajajo, da bo imel vpogled v evidence tudi uporabnik – dobil bo kodo in bo lahko videl, ali je njegova mala kurilna naprava vpisana v evidenco in kaj se dogaja na njej.

Dostop do kurilne naprave je vstop v zasebnost. Marsikateri uporabnik ne spusti k sebi niti dimnikarja, kako pričakovati, da bo vstop dovolil inšpektorju? V Avstriji in Nemčiji gredo inšpektorji na teren v spremstvu policistov. Pa pri nas? Na ministrstvu pravijo, da so »v zakonu naredili nastavke, da bo to možno tudi pri nas. Z ozaveščanjem uporabnikov pa bomo poskušali doseči, da bi bilo takih težav čim manj.«

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.