Šepav nadzor iztrošenih peči na drva in pelete

Od leta 2020 so v veljavi strožje zahteve za nadaljno rabo starih peči na drva ali pelete. Te se nanašajo tako na centralne kot lokalne peči, starejše od 20 let. Uporaba takih peči je dovoljena le, če izpolnjujejo predpisane emisijske standarde in minimalno energijsko učinkovitost.

V nasprotnem primeru je stare peči treba zamenjati. Nadzor nad izpolnjevanjem teh zahtev naj bi sicer izvajali dimnikarji, vendar obstaja nejasnost glede dejanskega izvajanja meritev emisij. Pristojni organi nimajo enotnega odgovora o tem, kako se te meritve izvajajo, kar vzbudi dvome o učinkovitosti nadzora.

Za enosobne peči na drva in pelete, starejše od 20 let, veljajo še posebej stroga pravila. Uporabljamo jih lahko le, če izpolnjujejo določene minimalne standarde emisij glede trdnih delcev, ogljikovega monoksida in energijske učinkovitosti. Izjema so le enosobne naprave, ki so edini vir ogrevanja v objektu. V primeru, da stara kurilna naprava ne izpolnjuje predpisanih zahtev, jo je treba zamenjati z novo.

Dimnikarji čistijo in nadzirajo

Po podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo naj bi dimnikarji na leto izvedli več kot 136.000 meritev malih kurilnih naprav (evidenca EviDim, 2022), kar je izredno visoka številka. Ob tem gre za skupno število meritev vseh kurilnih naprav, samo za peči na lesno biomaso podatek ni poznan.

Dimnikarji preverjajo izpolnjevanje novih zahtev in o njih izdajo zapisnik. Lastnika naprave, ki ne izpolnjuje zahteve, pozovejo k prilagoditvi. Za obratovanje peči na drva ali pelete, ki ne izpolnjujejo zahtev uredbe o emisijah, je zagrožena globa od 200 do 400 evrov. Naloga dimnikarjev je tudi, da ocenijo gorivo in izmerijo vsebnost vlage v drveh, ki ne sme presegati 20 odstotkov.

Zaostrene tehnične zahteve za starejše peči na drva in pelete

Peči na drva ali pelete, starejše od 20 let, kriteriji za nadaljnjo rabo –

• peči na drva ali peči na pelete z nazivno izhodno toplotno močjo 20 kW ali manj, morajo dosegati sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju najmanj 75 %,
• ter z nazivno izhodno toplotno močjo več kot 20 kW sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju najmanj 77 %.

Sezonske emisije se pri pečeh na drva ali pelete merijo za trdne delce, organske plinske snovi, ogljikov monoksid in dušikove spojine NOx.

Trdni delci tako pri starejših pečeh ne smejo presegati

• 40 mg/m3 za peči na drva s samodejnim polnjenjem,
• in 60 mg/m3 za peči na drva z ročnim polnjenjem.

Ogljikov monoksid ne sme presegati

• 500 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem
• in 700 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem.

Organske plinske snovi ne smejo presegati

• 20 mg/m3 za peči s samodejnim polnjenjem
• in 30 mg/m3 za peči z ročnim polnjenjem.

NOx ne smejo presegati vrednosti 200 mg/m3.

Izsledke in opažanje je z nami delil strokovnjak na področju emisij in ogrevanja z lesno biomaso, Zvone Vrhovec.

Zvone Vrhovec, direktor MRU d.o.o. – merilna in regulacijska tehnika.

Kako so nove zakonodajne obveznosti sprejemljive za dimnikarje?

Zvone Vrhovec: Nekatere zahteve, za več kot 20 let stare peči na drva ali pelete, je na terenu nemogoče preverjati, nekatere sicer lahko preverimo, vendar se ob tem postavlja vprašanje smiselnosti.

Energijsko učinkovitost lahko poda samo proizvajalec v svoji dokumentaciji na osnovi preizkušanja v pooblaščenih laboratorijih. Trdne delce, ogljikov monoksid in pa tudi emisije NOx, sicer dimnikar, z določenimi tehničnimi predznanji in ustrezno merilno opremo, lahko preveri, se pa, kot rečeno, postavlja vprašanje smiselnosti in tudi stroška preverjanja, ki je časovno zamudno in tehnično zahtevno.

Organske plinske mešanice dimnikarji ne preverjajo, ker ne razpolagajo z ustreznimi merilnimi napravami. Ta parameter lahko poda proizvajalec v dokumentaciji, na osnovi preizkušanja v pooblaščenih laboratorijih.

Ali lahko razmere s starimi iztrošenimi pečmi na lesno biomaso izboljšamo?

Zvone Vrhovec: Evidence v Evidim-u pristojnega ministrstva so vse prej kot pa na zavidljivi ravni, neprijavljenih malih kurilnih naprav je veliko, nadzor s strani inšpekcije, predvsem zaradi kadrovske in strokovne podhranjenosti na terenu poteka premalo učinkovito.

Čaka nas torej veliko dela za izboljšanje nadzora iztrošenih peči, predvsem pa ozaveščanja uporabnikov, izobraževanja izvajalcev, ureditve evidenc in jasnega dokončnega definiranja, kakšna naj bo prihodnja državna strategija uporabe posameznih energentov. Hkrati so problematične zastavljene zakonodajne obveznosti dimnikarjem.

Omenjate potrebo po novi državni strategiji. Kakšna naj bo?

Zvone Vrhovec: Smiselno je temeljito redefinirati potrebo po obveznem izvajanju meritev na starih pečeh na drva, pri katerih je že iz same zasnove peči, izvedbe kurilnice in starosti naprave popolnoma jasno, da takšna peč nikakor ne more ustrezati mejnim emisijskim vrednostim.

Sicer kakšna stara peč lahko uspe na meritvah, ker so bili v času meritve vzpostavljeni idealni pogoji (dovod zraka, ustreznost goriva, pravilno nalaganje …), vendar je bilo to samo takrat, naslednji dan pa se iz take kurilne naprave vali gost dim, saj je skoraj vse odvisno od uporabnika samega, kako, kaj, kdaj in koliko naklada v peč. Nekega avtomatskega nadzora in regulacije tukaj ni.

V zgornjih primerih bi bilo verjetno preprosteje taki iztrošeni peči na drva že kar takoj, brez stroška meritve, dodeliti “status, da je ta v zamenjavi” in ob tem postaviti razumen rok zamenjave.

Uporabniku, pa glede kurjenja v prehodnem času izbrati primerno zamenjavo in svetovati glede uveljavitve možne spodbude (dimnikar in energetske svetovalnice).
Če se uporabnik s tem ne bi strinjal, pa bi imel vseeno možnost naročiti izredne meritve za svojo kurilno napravo in tako dokazati, da njegova kurilna naprava ustreza ali pa ne.

Seveda pa bi moral tak uporabnik tudi v nadaljevanju kurjenja biti vesten in upoštevati vse parametre pravilnega kurjenja, kar pa se v praksi vedno ne izkaže tako.

Preverite prihranke ob zamenjavi ogrevalnega sistema s kalkulatorjem Oceni prihranek energije!

Kakšen je vaš zaključek?

Zvone Vrhovec: V Sloveniji se v velikem deležu ogrevamo s kotli na drva, teh je v rabi okoli 40%. Recimo pred petimi leti sistematskega nadzora nad emisijami za te naprave s strani dimnikarskih služb še nismo izvajali, danes ga. Vendar vseh težav, ki so pogosto povezane z malomarnim odnosom lastnikov peči, dimnikarji ali uredbe, ne morejo odpraviti. Vsi se dobro zavedamo, da so pri pečeh na lesno biomaso problematične emisije prašnih delcev, uporabniki pa se žal pogosto odločajo za poceni in tehnološko neustrezne naprave.

Peč na drva je lahko popolnoma avtomatizirana s procesorsko kontroliranim zgorevanjem, cenejša pa z ročnim dodajanjem goriva, brez nadzora zgorevanja. Pri teh sistemih je izredno pomembna osveščenost uporabnika, glede kurjenja. Največ onesnažujejo uporabniki zastarelih peči na drva z ročnim nalaganjem in brez zalogovnika toplote, ki povrh vsega kurijo še nedovoljene materiale. Pred vgradnjo se je potrebno posvetovati z monterjem in dimnikarjem, da bo nova kurilna naprava skladna z veljavnimi tehničnimi zahtevami, emisijsko ustrezna in pravilno vgrajena.