Do 2.avgusta smo prebivalci Zemlje izkoristili naravne resurse, ki jih imamo na voljo v enem letu in s tem vstopili v ekološki dolg do prihodnjih generacij.

Ta dan se je od konca septembra leta 1997, ko so ga merili prvič, sedaj pomaknil na 2. avgust, kar je najbolj zgodaj, odkar smo prvič vstopili v ekološki dolg v začetku '70 let. Dan ekološkega dolga se nanaša na dan, ko letno povpraševanje človeštva po storitvah in resursih narave preseže to, kar lahko Zemlja regenerira v enem letu. Slovenija v enem letu porabi toliko naravnih virov, da bi za njihovo zagotovitev potrebovali 2,75 planeta.

zemlja jabolko ekološki dolg

Mednarodna raziskovalna organizacija Global Footprint Network, ki je prva predstavila način izračuna ekološkega dolga, navaja, da človeštvo trenutno 1,7-krat hitreje porablja naravne vire, kot jih ekosistemi lahko generirajo. Posledice globalne prekomerne porabe naravnih virov postajajo vse bolj očitne po vsem svetu, v obliki izginevanja gozdov, v sušah, pomanjkanju vode, eroziji tal, izgubi biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju.

Po besedah strokovnjakov omenjene organizacije bi 50-odstotno zmanjšanje odpadne hrane po celem svetu datum ekološkega dolga zamaknilo za 11 dni, 50-odstotno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida pa bi dan ekološkega dolga zamaknilo kar za 89 dni. V Sloveniji smo po odtisu primerljivi z zahodno Evropo - Zemljo obremenjujemo manj kot Nemci in Avstrijci, a bolj kot Italijani, Madžari, Hrvati in Srbi.

Stanje naj bi se sicer izboljševalo, saj se je ekološki odtis prebivalca v ZDA od leta 2005 do 2013 zmanjšal za skoraj 20 odstotkov, ne glede na to, da se je v istem obdobju BDP na prebivalca v ZDA povečal za približno 20 odstotkov. To dokazuje, da je mogoče zmanjšati porabo naravnih virov in hkrati doseči gospodarsko rast. Tudi Kitajska, država z največjim skupnim ekološkim odtisom, ki je skoraj dvakrat večji od odtisa ZDA, se je novem petletnem načrtu zavezala k izgradnji ekološke civilizacije.

Vir: portal www.nas-stik.si

Povezane vsebine

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Zamenjava dobavitelja energentov ni več zahtevna reč, se pa izplača, če želite v mesecu maju za celotno leto 2021 izkoristiti nižjo ceno zemeljskega plina. Za nove kupce zemeljskega plina Energija plus zagotavlja...

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.