ODPRTO PISMO – Resnica o sončnih elektrarnah

V zadnjem času smo lahko marsikje prebrali, da so sončne elektrarne krive za zelo visoko zvišanje prispevka za obnovljive vire, ki ga plačujemo vsi porabniki električne energije v Sloveniji. Vlada RS je res s 1. februarjem letos dvignila ta prispevek za več kot 300 %, nikjer pa ni bilo omenjeno, da je Vlada RS pred letom in pol, to je 1. junija 2011, ta prispevek znižala za 44 % in s tem povzročila še večji primanjkljaj zbranih sredstev, ki ga je bilo potrebno sedaj pokriti s tako visokim dvigom prispevka. Nov prispevek je torej za 85 % višji od prispevka, ki smo ga plačevali v letu 2010 in prvi polovici leta 2011.


Objavljamo odprto pismo Združenja slovenske fotovoltaične industrije:

 

V zadnjem času smo lahko marsikje prebrali, da so sončne elektrarne krive za zelo visoko zvišanje prispevka za obnovljive vire, ki ga plačujemo vsi porabniki električne energije v Sloveniji. Vlada RS je res s 1. februarjem letos dvignila ta prispevek za več kot 300 %, nikjer pa ni bilo omenjeno, da je Vlada RS pred letom in pol, to je 1. junija 2011, ta prispevek znižala za 44 % in s tem povzročila še večji primanjkljaj zbranih sredstev, ki ga je bilo potrebno sedaj pokriti s tako visokim dvigom prispevka. Nov prispevek je torej za 85 % višji od prispevka, ki smo ga plačevali v letu 2010 in prvi polovici leta 2011.

 

Dviga prispevka za obnovljive vire pa ni povzročila samo hitra rast gradnje sončnih elektrarn v zadnjih treh letih, ampak smo hitro rast beležili tudi na področju gradnje elektrarn na bioplin, elektrarn na lesno biomaso ter naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije na fosilna goriva.

 

SONNA ELEKTRARNA FOTOVOLTAIKA

 

Gradnja sončnih elektrarn v Sloveniji je v zadnjih dveh letih res postala prehitra, saj je bilo po nekaterih podatkih samo v letu 2012 postavljenih približno 120 MW novih elektrarn. Da je takšna rast prehitra, smo s strani Združenja Slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) že dobro leto opozarjali Direktorat za energijo, ki je v okviru Ministrstva za infrastrukturo in prostor zadolžen tudi za obnovljive vire energije (OVE). Razlog za tako hitro rast investicij je bil v neustrezni metodologiji izračunavanja referenčnih stroškov, ki so podlaga za izračunavanje odkupnih cen, in ne v generalno previsokih odkupnih cenah, kot so to trdili na ministrstvu. Ker so samo zniževali odkupne cene, niso pa upoštevali naših predlogov za spremembo metodologije, prehitre rasti seveda niso mogli zajeziti.

 

Dejanska razlika v referenčnih stroških med 10 kW in elektrarno velikosti 999 kW je več kot 70 %, a obstoječa metodologija pravi, da je razlika v ceni le 9,3 %. Obratovalne podpore za večje sončne elektrarne (nad 300 kW) so zato bile ves čas previsoke, kar je povzročilo nevzdržno rast investicij ravno v te, večje sončne elektrarne. To je v popolnem nasprotju s kar nekaj cilji podporne sheme, saj naj bi ta omogočala, da jih imajo vsi, ki prispevajo sredstva v podporno shemo, možnost ta sredstva tudi koristiti. Pri obstoječi metodologiji so fizične osebe praktično izključene, saj je na stanovanjskih hišah prostora za največ 20 kW sončne elektrarne, ki po obstoječi metodologije niso prinašale dovolj donosov, da bi bile ekonomsko upravičene. Največjo korist od podporne sheme so tako imeli le investitorji, ki so imeli dostop do visokih zneskov za vlaganje v velike sončne elektrarne, kar so bili v veliki meri tujci in nekaj posameznikov iz Slovenije.

 

28. novembra 2012 je Vlada RS na predlog Ministrstva za infrastrukturo in prostor panično in na nezakonit način sprejela zelo občutno znižanje odkupnih cen. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki je uvedla 24 % znižanje odkupnih cen, je bila v Uradnem listu objavljena popoldan 30. novembra ter začela veljati že čez 10 ur, 1. decembra 2012.

 

Ta Uredba niti ni toliko sporna po vsebinski plati kot je po načinu sprejetja. Investitorji so se za gradnjo elektrarn odločili na osnovi veljavne odkupne cene in tudi banke so jim dale kredite na osnovi investicijskih načrtov, temelječih na veljavnih odkupnih cenah, ki so veljale do 31. decembra 2012. Vsi, ki bi sončno elektrarno priklopili do 31. decembra 2012, bi za 15 let imeli zagotovljeno veljavno odkupno ceno. Večina investicij je bilo zato, tako kot vsako leto, tempiranih tako, da se zaključijo v mesecu decembru in so bile konec novembra že v zaključni fazi izgradnje.

 

S tajnim znižanjem odkupne cene, javnost je bila o tem obveščena šele 30. novembra popoldan, s 1. decembrom 2012 so vsem zgoraj omenjenim investicijam znižali prihodke za 24 % za celotno obdobje 15 let. Večino investicijskih načrtov se je posledično podrlo, saj prihodki po novem ne bodo zadoščali niti za odplačevanje kreditov. Če bi bili investitorji o tem obveščeni 60 ali vsaj 30 dni pred sprejetjem te Uredbe, tako kot predpisuje zakonodaja, se za te investicije sploh ne bi odločili. Tako pa so bili že pred zaključkom izgradnje, nabavljen so imeli že ves material, podpisane kreditne pogodbe in v 10 urah niso mogli storiti ničesar. Preprosto povedano, vlada je sredi nogometne tekme spremenila pravila.

 

zsfi2

 

V prvi vrsti so največjo škodo povzročili investitorjem v sončne elektrarne, posledično pa seveda tudi celotni fotovoltaični industriji v Sloveniji, saj so investitorji in banke povsem izgubili zaupanje v podpiranje OVE v Sloveniji. Vlada RS je namreč dala vedeti, da lahko samovoljno, vsak dan sproti spreminja pogoje, investicije pa ni mogoče zaključiti prej kot v treh mesecih. Pod takšnimi pogoji se seveda noben razumen investitor ne bo odločil za investiranje, sploh pa nobena banka ne bo odobrila kredita. Če sodišče ne bo razveljavilo te na nezakonit način sprejete Uredbe, lahko verjetno na nadaljnji razvoj OVE v Sloveniji kar pozabimo.

 

Odločitev Vlade je uničila tudi večino od 2.100 delovnih mest, kolikor jih je ustvarila fotovoltaična panoga v zadnjih treh letih, kar je popolnoma nerazumljiva poteza. V preteklih letih, ko je bila fotovoltaika najdražji OVE, ki je zahtevala najvišje podpore, smo imeli neomejeno rast, danes, ko je električna energija iz sončnih elektrarn postala pol cenejša kot iz elektrarn na biomaso, cenejša kot električna energija iz bioplinarn, geotermalnih elektrarn ter naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije, pa je Vlada RS te investicije povsem onemogočila.

 

Trenutno na področju izgradnje sončnih elektrarn vlada popolno mrtvilo, saj je Vlada RS z decembrsko Uredbo poleg tega, da je uničila zaupanje investitorjev in bank, še tako znižala odkupne cene, da se tudi tistim najbolj pogumnim investitorjem naložba ne povrne več v sprejemljivem času. Odkupne cene so v Sloveniji sedaj nastavljene tako, da se vsak mesec celo znižajo za 2 %, medtem ko se letos prvič v zgodovini srečujemo z rastjo cen solarnih celic in panelov, kar draži cene sončnih elektrarn.

 

ZSFI je po sprejetju zadnjega znižanja odkupnih cen za električno energijo Direktorat za energijo ponovno pozvalo, naj že vendar prisluhne našim predlogom, naj spremeni metodologijo izračunavanja referenčnih stroškov, odkupne cene pa naj določi tako, da bo omogočena nadaljnja zmerna rast investicij v sončne elektrarne. S tem bo fotovoltačni industriji omogočeno, da vsaj njen najuspešnejši del preživi in da se ohrani večji del od več kot 2.000 delovnih mest v Sloveniji, ki jih je ustvarila shema OVE v panogi fotovoltaike. V letu 2013 bi zato potrebovali dodatnih 6,5 milijonov evrov za podpore, kar pa 2.000 delovnih mest in dodana vrednost te panoge prav gotovo odtehtata.

 

zsfi1

 

Slovenija je še zelo daleč od izpolnitve okoljskih zavez, ki jih mora doseči do leta 2020. Na področju OVE smo načrte presegli le na področju sončnih elektrarn, na vseh ostalih področjih se nam zatika. Biomasa je postala najdražji OVE, bioplinarne imajo težave z zagotavljanjem surovine, geotermalnih elektrarn v Sloveniji še ni na vidiku. Tudi pri virih, ki sta v tem trenutku še cenejša od fotovoltaike, imamo težave. Za izkoriščanje vetra je primerno manj kot 5 % površine Slovenije, poleg tega imamo zelo velike težave pri umeščanju vetrnic v prostor. Za gradnjo hidroelektrarn je potrebno pridobiti vrsto soglasij in dovoljenj, kar običajno traja več kot 5 let.

 

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor sicer pripravlja tudi spremembe Energetskega zakona, po katerem na bi prejem podpor za OVE uredili povsem na novo. Predlog, ki so ga pripravili, je po našem mnenju slabši od obstoječega sistema, saj je precej nedorečen, poleg tega omogoča nekritično favoriziranje posameznih OVE.

 

Za kakršnokoli strategijo na področju OVE se bomo že odločili, se moramo zavedati, da bo za izpolnitev okoljskih zavez do leta 2020 treba za spodbujanje investicij v OVE zagotoviti še veliko dodatnih sredstev. Zato lahko pričakujemo še kar nekaj dvigov prispevkov za OVE v naslednjih letih. Tudi če se bodo dodatna sredstva zagotavljala s proračunskimi viri, jih bomo na koncu spet prispevali davkoplačevalci.

 

Na drugi strani ne smemo pozabiti, da razvoj obnovljivih virov že znižuje samo ceno električne energije. Še posebej sončne elektrarne, ki največ električne energije proizvedejo ravno v terminih, ko je cena električne energije na borzah najdražja. Električna energija iz sončnih elektrarn je v Nemčiji in v nekaterih drugih evropskih državah že močno znižala ceno električne energije v teh terminih, kar je znižalo tudi skupno ceno električne energije. Zaradi tega imamo nižje cene električne energije tudi v Sloveniji, saj se tudi pri nas cene električne energije delno oblikujejo v odvisnosti od cen električne energije na borzi v nemškem Leipzigu.

 

Celje, 26. marec 2013

 

mag. Robert Otorepec

podpredsednik ZSFI

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI