Lesni peleti se kot kurivo v modernih kotlih uveljavljajo za čisto, udobno in predvsem enostavno gorivo, ter se lahko postavijo ob bok plinu in kurilnem olju. Peleti so lahko izdelani iz suhega odpadnega lesa, ki nastane pri sečnji gozdov ali obdelavi lesnih izdelkov,  kot stranski produkt pri žaganju lesa. Primerni so za kurjenje vseh peči na pelete tako velikih kot malih in so izdelani in oblikovani z mehanskim stiskanjem debeline od 4-10mm, ter dolžine od 10-50mm. Pakirani so v PVC vrečah po 15 kg. Imajo zelo dober energetski izkoristek, pri čemer ne proizvajajo veliko toplogrednih plinov kot nafta. Cena peletov je zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za kurjenje tega kuriva glede na cene nafte, kurilnega olja in plina, ki stalno nihajo na svetovnem trgu. V primerjavi z drugimi kurivi so lesni peleti boljši tako v ceni, kot v energetski učinkovitosti.  To je potrditev, da je kurjenje na pelete namesto drugih goriv vsekakor dobra.

 

peleti

Po nekaterih podatkih naj bi s prehodom na ogrevanje s peleti prihranili tudi več kot polovico stroškov za ogrevanje, pri čemer pa uporabnik izgubi le majhen delček udobnosti, ki ga ponuja ogrevanje na fosilna goriva. Tudi ogrevanje s sodobnimi pečmi na lesne pelete omogoča visoko stopnjo samostojnosti. Pogostost polnjenja zalogovnika je odvisna od velikosti le-tega. Večinoma so ljudje prej uporabljali kurilno olje, zato se jih veliko odloča za nakup peletov v vrečah, saj nimajo večjega pokritega prostora za shranjevanje tone ali več ton peletov, čeprav je pri nakupu večja količina ugodnejša.

Pri nas je žal situacija takšna, da oznake na vrečah niso predpisane in s tem se ustvari nepreglednost, zato se na testih upoštevajo najpomembnejši podatki: vsebnost vode, pepel, kakovostni razred. Vsebnost vode je pomembna za kakovostno izgorevanje peletov. Z upoštevanjem standarda SIST EN 14961-2:2011 v peletih ne bi smelo biti več kot 10 % vode glede na maso suhih peletov.

Peleti so izdelani iz lesa, zato z izgorevanjem ostane pepel, ki ga je treba občasno odstraniti iz peči oziroma posode za pepel – to je tista majhna izguba udobnosti v primerjavi s pečjo na olje. Za peleti, ki sodijo v najvišji razred, ostane manj kot 0,7 odstotka pepela, meja za najnižji kakovostni razred so trije odstotki pepela. Ostanek pepela je pomemben tudi zato, ker se lahko začnejo zaradi njega (in preveč vode) v peči nabirati obloge oziroma tako imenovana žlindra, ki lahko bistveno vpliva na delovanje peči in zahteva pogostejše čiščenje.

Tretja oznaka, ki ne bi smela manjkati na nobenem pakiranju (najdemo pa jo zelo redko), je kakovostni razred, v katerega sodijo peleti. Po standardu SIST EN 14961- 2:2011 poznamo tri kakovostne razrede: A 1, A 2 in B. Peleti so lahko uvrščeni v katerega od njih, če izpolnjujejo vse predpisane kriterije – poleg vsebnosti vode in pepela so med najpomembnejšimi še mehanska obstojnost, energijska vrednost in gostota nasutja. Praviloma velja, da so omenjeni kriteriji medsebojno povezani, kar pomeni, da peleti z veliko vsebnostjo vode in visokim deležem pepela po izgorevanju praktično ne morejo doseči ustrezne kakovostne meje tudi po drugih treh kriterijih.

 

Preglednica 1: Kakovostni razredi po standardu SIST EN 14961-2.

Lastnost

Kakovostni razred A1

Kakovostni razred A2

Kakovostni razred B

Vsebnost vlage (%)

≤ 10 %

≤ 10 %

≤ 10 %

Gostota nasutja (kg/m3)

≥ 600 kg/m3

≥ 600 kg/m3

≥ 600 kg/m3

Mehanska obstojnost (%)

> 97,5

> 97,5

> 96,5

Vsebnost pepela (%)

≤ 0,7 %

≤ 1,5 %

≤ 3,0 %

Kurilna vrednost (MJ/kg)

16500≥Q≤19000

16300≥Q≤19000

16000≥Q≤19000

 

Avstrijski trg lesnih peletov velja za enega od najbolj razvitih na svetu, saj je uporaba peči na lesne pelete pri naših severnih sosedih zelo razširjena. Zato ne preseneča, da se je s kakovostjo in dobrim označevanjem najbolj izkazal vzorec podjetja Holzindustrie Schweighofer. 

Ob analizi peletlov Zveze potrošnikov skupaj z Gozdarskim inštitutom jih je zmotilo, da sta imela le dva vzorca pravilno označen kakovostni razred – že omenjeni avstrijski proizvajalec (kakovostni razred A 1) in slovenski Enerles Gozdnega gospodarstva Postojna (kakovostni razred A 2).

Manj kakovostne pelete boste morda spoznali že na prvi pogled (kratki peleti, veliko drobnih prašnih delcev v vreči), obstaja pa tudi nekaj drugih načinov, kako ločiti slabe od kakovostnejših izdelkov.

Žalj ni enotnega certifikata, ki bi ga morali upoštevati vsi. Največjo tradicijo ima nemški certifikat DIN plus, uveljavlja pa se tudi certifikat EnPlus, ki temelji na evropskem standardu EN 14961-2:2011. V bližnji prihodnosti je malo verjetno, da bi se ta dva certifikata združila oziroma poenotila.

Več na: www.drva.info

Podobni članki



 

 

 

 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.