Motiv za ta tekst so pisma bralcev, ki pa jih ne boste našli v rubriki vprašanja – odgovori. Sporočajo nam njihova mnenja in razmišljanja, njihova pisma pa se v 99 odstotkih začnejo s stavkom » se mi zdi zanimiva in jo rad prebiram«. Te besede so mazivo in balzam za ekipo, ki revijo sestavlja in se za njih z globokim priklonom zahvaljujemo.
 |
Bralec nam piše: »Navedba, da je človek v zadnjih 100 letih z izgorevanjem fosilnih goriv povečal delež CO2 v zraku, je le nedokazana domneva. Če premislimo, tudi ni ravno verjetna. Vi ste jo objavili, kot da je nesporno dejstvo, zato prosim, da ne zavajate bralcev«.
In ker je bila Zemlja znanstveno dokazano nekoč ploščata, središče vesolja, sonce pa je krožilo okrog nje, to pomeni, da nobene trditve ne smemo zavračati samo zaradi tega, ker večina trdi nekaj drugega. Velikokrat se je namreč že izkazalo, da so osamljeni strelci imeli prav. Zato sem pozorno prebral najnovejšo knjigo z naslovom »Podnebna prevara« avtorja Miše Alkalaja. V njej trdi in s številnimi navedbami strokovnih člankov podkrepljuje, da se planet v resnici ohlaja in da je CO2 teorija samo izgovor za povečevanje mastnih zaslužkov držav in posameznikov. Pri tem misli zlasti na trgovanje z emisijami in na tehnologije za odstranjevanje in skladiščenje viškov CO2, ki bi naj v kratkem prinašale bajne zaslužke. Če najpomembnejše trditve v knjigi skušam strniti v nekaj besed, si sledijo: debelina ledu na Arktiki raste, morje v globini 2000 m se ohlaja, prav tako se ohlaja plast zraka na velikih višinah, v preteklih tisočletjih smo dokazano imeli topla in hladna obdobja, vulkani niso bili vedno vzrok ohladitev ali pregrevanj, ki so bolj odvisne od ciklične sončne aktivnosti, trenutne otoplitve niso pomembne, v resnici prihaja ohladitev.
V glavnem krožita v znanstvenem svetu dve domnevi. Prva temelji na trditvi, da CO2 povzroča ogrevanje planeta z vsemi posledicami, o katerih beremo ali gledamo oddaje vsak dan, druga trdi da so meritve prvih prikrojene in da se planet ohlaja. Obe skupini operirata z veliko podatki in meritvami, v obeh se nahajajo priznani strokovnjaki za posamezna področja, zato se je kljub poglobljenemu študiju na pogled težko odločiti za eno ali drugo možnost. Navadili smo se tudi, da se ob vsaki trditvi začnemo spraševati, kaj se skriva v ozadju, kakšni so motivi tistih, ki nam jo sporočajo in kaj želijo s tem doseči.
Med obema teorijama pa obstaja ogromna razlika v tem, kakšen način obnašanja Zemljanov proklamirata. Tisti, ki trdijo, da se planet ohlaja, se ob tem zaustavijo, za njih je »bussines as usual« normalen, torej delamo naprej kot do sedaj. Saj s povečanimi izpusti poganjamo mehanizem tople grede in posredno zaviramo ohlajanje planeta, končno bi nam Zemljani morali biti hvaležni. Zato besno črpamo nafto in premog ter ju s katastrofalno slabimi izkoristki kurimo naprej, saj so pomembni le današnji dobički, prihodnji rodovi bodo že našli kakšne tehnične rešitve, da bodo lahko živeli v vedno bolj zastrupljenem in degradiranem okolju.
Skupina, ki trdi da se bomo pregreli, pa svari pred sedanjim načinom brezobzirnega razmetavanja z vsemi vrstami energij in pred ropanjem neobnovljivih resursov planeta. Vedno znova morajo opozarjati in dokazovati da je planet končen in vsi njegovi viri prav tako. Opozarjajo, da stalna rast v današnji obliki ni možna, in da nas posledice sedanjega načina obnašanja že danes drago stanejo in nas bodo z vsakim dnem bolj ogrožale.
Sedaj se pojavi še zanimiv paradoks. Če imajo prav »ohlajarji« in se planet v resnici ohlaja, je potrebno takoj dodatno toplotno izolirati stavbe in začeti z varčevanjem vseh energentov, saj jih bomo v prihodnje še krvavo potrebovali za ogrevanje in ohranjanje našega današnjega načina življenja.
Tak pristop pa ravno propagirajo »ogrevarji« saj pridigajo o nujnosti zmanjšanja porabe neobnovljivih virov in med drugim tudi o nujni, čim boljši toplotni izolaciji stavb. Torej se je krog zaključil, obe teoriji sta prispeli na isto točko, ki od Zemljanov zahteva obnašanje, ki ga najkrajše označimo z besedo sonaravno. Pri čemer »ohlajarji« ne želijo ničesar spreminjati, »ogrevarji« pa želijo ukrepati in stanje reševati. Razlika v obnašanju in ukrepanju je torej očitna.
In ker je posledica teorije o ogrevanju planeta ravno sonaravno obnašanje, bomo še naprej trdili, da se planet ogreva. Predvsem zaradi tega ker nam je jasno, da zakonitosti edinega planeta, ki ga imamo, ne bomo nikoli mogli zaobiti ali nadomestiti s tehniko.
