V norveškem glavnem mestu preizkušajo novo idejo ločevanja odpadkov. Pri tem uporabljajo različno obarvane vrečke, ki poenostavljajo sortiranje v avtomatskih sistemih. Osnovna ideja je ločevanje na odpadke za sežig in ostale, ki jih je možno reciklirati.
Namesto dodatnih zabojnikov – vrečke
Prebivalci Osla so odločili, da bodo svoj ogljični odtis zmanjšali na polovico do 2030. Med drugim bodo morali natančno ločiti vse odpadke, zlasti biološke in plastiko. Najprej so obstoječim zabojnikom hoteli dodati še dva, torej 500.000 novih, kupiti dodatne tovornjake in najti prostor za posode. Namesto tega so se odločili za nov način ločevanja na viru, posodobitev separacijske mehanizacije ter postavitev sežigalnice in obrata za predelavo v biogoriva. Prebivalci po vseh trgovinah dobijo zastonj zelene in modre vrečke, v prve odlagajo bio odpadke, v druge plastiko, cene odvoza pa so ostale enake.
Zelene vrečke z bioodpadki predelajo v bioplin in kompost |
Ločevanje v sortirnici
Optični čitalci ločijo zelene in modre vrečke od vseh drugih vrečk in odpadkov, saj vse skupaj poberejo kot mešane odpadke. Če bo potrebno, bodo v sistem dodajali nove barve vrečk, ki jih bo avtomatika spet ločevala. Trenutno lahko reciklirajo 21% plastike, 64% stekla in kovin ter 76% papirja. Zelena vrečka za hrano ima tudi psihološki učinek na prebivalce, saj vidijo, koliko hrane zavržejo. Odkar ta sistem deluje se je količina bioodpada zmanjšala za 5%.
Ločujejo ljudje
Seveda tudi vsi Oselčani niso neoporečni, čeprav je stanje vedno boljše. Pričakujejo, da bodo v nekaj letih dosegli 80 do 90% prestrezanje in recikliranje bio odpada. V Gothenburgu z enakim številom prebivalcev uporabljajo posode za bio odpadke, ter zajamejo 25% bio odpada, v Oslu pa z vrečkami trenutno 40%.
Sodobna sežigalnica odpadkov proizvaja toploto, bioplin in kompost |
Bioodpadke predelajo v kompost in bioplin, s katerim polnijo tovornjake za pobiranje smeti. Če bo plina dovolj, bodo z njim polnili tudi mestne avtobuse. Neuporabno plastiko sežigajo. V kilogramu plastike je za dva kilograma nafte energije, toploto pa odvajajo v mestni sistem daljinskega ogrevanja. Na ta način bodo svoj sistem obdelave tako zaokrožili, da bodo odpadki postali CO2 nevtralni. Preizkus spremljajo tudi v Stockholmu, kjer trenutno 6000 gospodinjstev dobiva barvne vrečke. Rezultat je odličen, saj so zajeli kar 50% bioodpada. V sortirnice ni potrebno dodajati nobene nove tehnologije, saj obstoječa prepoznavanje vrečk obvlada avtomatsko. Med testom barvne vrečke tudi tehtajo in občasno ročno pregledajo, da bodo lahko pridobili čim natančnejše rezultate.
