|
Novice RSS Zanimivosti
- Prispeval Simon Tihec
Ob nakupu avtomobila v glavnem odločajo velikost prtljažnika, moč motorja, oblika in barva. Kdor pa hoče ohraniti čisto vest tudi glede okoljske...
- Prispeval Alojz Medic
V tehnoloških procesih in energetiki se najbolj pogosto uporablja mehka ali demineralizirana voda. Mehčanje se običajno izvaja z ionsko izmenjavo, demineralizacija pa z dealkalizacijo in demineralizacijo z ionskimi izmenjevalci ter membranskimi postopki, običajno reverzno osmozo.
Pri ionski izmenjavi je potrebno izčrpane kolone ionskih izmenjevalcev periodično regenerirati.
Med regeneracijska sredstva spadajo ionske mehčalne naprave z NaCl (natrijev klorid, kuhinjska sol), ter naprave za dealkalizacijo in demineralizacijo pa z raztopinami kislin in lužin. Najpomembnejši strošek pri procesih ionske izmenjave so regeneranti.
Pomenben je tudi negativni vpliv ostankov regenerantov na okolje. Pri demineralizaciji je potrebno ostanke regenerantov pred izpustom v kanalizacijsko omrežje nevtralizirati.
Pri membranskih postopkih je najpomembnejši strošek električna energija za delovanje črpalk, ki poganjajo vodo skozi membrane naprav za reverzno osmozo.
Tako poraba regenerantov pri ionskih procesih kot energije pri membranskih, je sorazmerna vsebnosti ionov raztopljenih soli v vstopni vodi.
Rezultati v tabeli kažejo, da deževnica (snežnica) v primerjavi z “običajno vodo”, grobo ocenjeno vsebuje le do 5% v tehnologiji in energetiki motečih sestavin. Temu primeren je tudi prihranek kemikalij in energije. Upoštevati je potrebno, da se zmanjša tudi investicijska vrednost, ker so naprave za pripravo vode (mehčanje, demineralizacija, reverzna osmoza) manjše ali pa lahko celo odpadejo.
Priprava deževnice kot tehnološke vode
Pomembna razlika med deževnico in “običajno vodo’’ je, da prihaja v stik z okoljem; zrakom, strešnimi površinami, žlebovi. To pomeni, da vsebuje fine suspendirane delce, je bakteriološko zelo aktivna, v neugodnih pogojih pa tudi težke kovine, ki so v sestavnih elementih streh (žlebovi, kovinske strešne površine). Je tudi bolj agresivna (nižji pH).
Težkim kovinam se da izogniti z izbiro materialov s katerimi pride deževnica v stik. pH vrednost lahko, po potrebi, korigiramo z doziranjem alkalnih sredstev.
Za pripravo deževnice pri uporabi v tehnologiji in tudi energetiki sta pomembna dva postopka, filtracija in dezinfekcija. Filtracija se lahko izvaja klasično skozi zrnate filtrne medije (kremenčev pesek) ali pa z ultrafiltracijo.
Filtracija skozi zrnate medije je učinkovita, enostavna in cenovno zelo ugodna. Obvezni del tovrstne priprave pa je tudi dezinfekcija filtrirane vode, npr. z UV svetlobo.
| Vplivi na okolje naraščajo z vsebnostjo raztopljenih snovi in stopnjo priprave vode |
Ultrafiltracija je modernejši postopek filtracije, ki iz vode odstrani praktično vse delce večje od 0,02 µm, torej tudi žive mikroorganizme. To pomeni, da je voda po ultrafiltraciji praktično dezinficirana in je nevarnost rasti mikroorganizmov v cevovodih, rezervoarjih in napravah, ki so del tehnoloških procesov, minimalna.
Naprave za ultrafiltracijo so kompleksnejše in dražje v primerjavi s klasičnimi filtri z zrnatimi mediji.
Zaključek
Uporaba deževnice zaradi njene sestave, ob primerni pripravi (klasična filtracija, UV dezinfekcija, ultrafiltracija), lahko znatno zmanjša obratovalne stroške tehnoloških in energetskih obratov. Tudi izboljšanje vplivov na okolje ni zanemarljivo. •
 Klasična filtracija |
|
- Prispeval Simon Tihec
Bil je inženir v letalski industriji, ki je med drugim izvajal tudi meritve na raketnih saneh za preizkušanje vpliva pospeškov in pojemkov na...
- Prispeval Lučka Kajfež Bogataj
Letošnje poletje je znova pokazalo, kako lahko preveč ali premalo vode povzroči ne le smrt tisočih, ampak tudi neizmerljivo gospodarsko ...
- Prispeval Simon Tihec
Po njem se imenuje mesto Seattle. Poglavar Seattle je imel govor na srečanju, na katerem so bili indijanci prisiljeni prodati dva milijona hektarjev zemljišča za 150.000 dolarjev belim zavojevalcem. Njegove preroške besede spadajo med najlepše in izjemno poglobljene okoljske izjave vseh časov. Objavljamo del govora, ki ga je izrekel leta 1854.
 |
Govoril je. Kako lahko kdo kupi ali proda nebo, toploto zemlje. Ta misel je nam tuja. Če nismo...
- Prispeval Simon Tihec
Oznako Smart City vedno pogosteje slišimo, nanaša pa se na energetsko ureditev mest. Ta pridevnik označuje mesto, ki svoje energetske vire uporablja na najbolj ostroumen in energetsko najbolj učinkovit način. Kako so se tega lotili v Amsterdamu smo slišali na predavanju, ki ga je Gys van Riyn predstavil v sklopu podelitve priznanj, ki ga je portal Energetika.net priredil v Mariboru.
 Mesto leži na vodi, zato je izvedba različnih projektov otežena |
Bolj raznoliko ne...
- Prispeval Simon Tihec
Pesticidov ne raztrosujejo samo kmetovalci, saj jih vedno več najdemo tudi v odtočnih vodah iz naseljenih področij. Biocidi, ki bi naj preprečevali nastajanje plesni na fasadah, so lahko topljivi v deževnici, ki jih nato izpere v kanalizacijo, potoke in reke.
 |
Strupene odplake
V enem litru odtočne vode s fasade so namerili sedem miligramov biocida...
|
