|
Novice RSS Zanimivosti
- Prispeval Jožica Ekart
Zemeljski plin postaja vse pomembnejši energetski vir tudi za Slovenijo. Nacionalni energetski program predvideva, da bo delež zemeljskega plina v primarni energiji leta 2015 19-odstoten. Tako kot je premog prevladoval v 19. stoletju in nafta v 20. stoletju, strokovnjaki napovedujejo, da bo zemeljski plin zaradi ugodnih lastnosti gorivo 21. stoletja.
 |
Dostop do zemeljskega plina v Sloveniji
Priključitev na...
- Prispeval Simon Tihec
Kakovost zraka v mestih bi bilo potrebo enako resno obravnavati, kot globalno segrevanje. Poleg dušikovih oksidov se povečuje tudi količina drobnih delcev, zato povsod v Evropi opažamo naraščanje onesnaženosti. Ta je najvišja v mestnih središčih in ob prometnih cestah, nanjo pa vplivajo tudi trenutne vremenske razmere. Zaradi škodljivih učinkov je marsikje potrebno prebivalce obveščati o stopnji onesnaženosti, zlasti če ta preseže najvišje dopustne vrednosti.
 Podoben prizor lahko danes vidimo v vseh malo večjih slovenskih... |
- Prispeval UR
Energetsko izkaznico (EI), ki je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s podanimi priporočili za povečanje energetske učinkovitosti stavbe, je vpeljal Energetski zakon, s katerim je bila v Slovenski pravni red vpeljana Evropska direktiva o učinkoviti rabe energije v stavbah.
 |
Namen Energetskih izkaznic je prikazati uporabniku, kupcu ali novemu najemniku, kako...
- Prispeval Boštjan
Glede na zadnjo študijo, ki so jo pripravili strokovnjaki iz Univerze v Kaliforniji, ni tehničnih ali ekonomskih ovir, da ne bi mogli do leta 2050...
- Prispeval Simon Tihec
Kopenhagen je glavno mesto Danske in 42. največje mesto na svetu, ima več kot 500.000 prebivalcev, v širši regiji pa preko milijon. Staro kotlarno, ki je s toploto 45 let oskrbovala mestno središče bodo v kratkem podrli, saj je zastarela, nezanesljiva in ima slab vpliv na okolje.
Nov energetski objekt je sežigalnica smeti, ki bo proizvajala toploto in elektriko, zaradi sodobnih prijemov pa bo njen vpliv na okolje izjemno majhen, trenutno najmanjši na svetu v primerjavi s podobnimi objekti.
|
Poleti je streha sprehajalna pot, zunanji zid pa plezalna stena |
Nekaj...
- Prispeval Simon Tihec
V preteklih 150 letih nam je uspelo tanek zračni ovoj okrog planeta onesnažiti z različnimi ostanki človeškega delovanja. Ena od posledic je poviševanje povprečnih temperatur na planetu, kar vidimo in občutimo že danes.
Poleg ogrevanja že dolgo opazujemo tudi rahlo planetarno mračenje, ki ga povzročajo lebdeči delci, ki se nahajajo v atmosferi. Večji počasi padajo proti tlom, manjši pa lahko ostanejo v zraku okrog mesec dni. So posledica nepopolnega zgorevanja nafte, premoga in lesa, viri pa so tovarne, elektrarne, vozila in domači dimniki. Med zgorevanjem kateregakoli energenta poleg plinov nastajajo tudi saje, ki imajo na planet dva različna učinka. Prvi je zastiralni, saj zmanjšujejo količino sončne energije, ki dospe do površine planeta, iz česar lahko sklepamo, da zmanjšuje učinek tople grede. Drugi učinek pa je segrevanje ozračja, saj delci absorbirajo sončne žarke in ozračje ogrevajo. Vpliv črnega ogljika ali saj je primerljiv z vplivom ogljikovega dioksida in je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja planeta.
 |
Če pogledamo na področje avtomobilizma, ki je velik vir saj, lahko opazujemo rahle znake...
- Prispeval Simon Tihec
Obdobja, ko sta se sonce in dež dokaj enakomerno menjavala so mimo. Napovedi o daljših sončnih ter kratkih in intenzivnih deževnih obdobjih pa se že uresničujejo. Kar pomeni, da deževnica postaja redka viharna dobrina, ki se jo zagotovo splača zajemati, hraniti in uporabljati.
Podzemni so najboljši
Podzemni rezervoar je zagotovo najboljša rešitev za shranjevanje deževnice, saj ga plast zemlje ščiti pred svetlobo in segrevanjem. Običajno znaša temperatura vode vse leto med 8 do 12 °C, tema in nizka temperatura pa onemogočita razvoj alg in drugih mikroorganizmov, zato bo voda vedno kakovostna. Če uporabimo nadzemni rezervoar, mora biti ta čim bolj neprepusten za svetlobo, postavimo ga na senčno mesto ali zaščitimo pred neposrednim sončnim sevanjem.
|
Lastna ponikalnica za viške deževnice je danes najboljša... |
- Prispeval Andrej
Ena najpomembnejših strateških ukrepov slovenske vlade v obdobju 2014-2020 je energetska prenova stavb, saj ima izjemen multiplikativni učinek na domače gospodarstvo. Ministrstvo za infrastrukturo bo zato prve razpise, ki bodo namenjeni energetski prenovi stavb, izvedlo aprila za javni sektor in maja za občine, je danes na otvoritvi sejmov Energetika in Terotech-Vzdrževanje pojasnil državni sekretar mag. Klemen Potisek. Prepričan je, da bodos pomočjo sofinanciranja energetske prenove stavb tudi spodbudili prepotrebno investicijsko dejavnost v gradbenem sektorju.
 |
»V času takšnih in drugačnih finančnih omejitev si le malo državljanov lahko privošči...
- Prispeval Damjan Nemec
Še eno zimo smo dali skozi. Ta je bila nenavadno dolga, kar se je poznalo tudi na stroških ogrevanja.
Gospodinjstva...
- Prispeval UR
Zveza potrošnikov Slovenije je z Gozdarskim inštitutom Slovenije v letu 2015 testirala ali so peleti primerne kakovosti za ogrevanje (kotli na palete in kamini na pelete). Rezultati so glede kakovosti spodbudnejši kot v analizi leto prej. Peleti so energent, pri katerih je pomembna vsebnost vode, delež pepela, mehanska obstojnost pelet in gostoto nasutja. Glede na izkušnje strokovnjakov, ki so jih potrdili tudi rezultati lanskega testa (2014) tokratni peleti niso bili deležni preverbe kurilne vrednosti, saj je odvisna predvsem od vsebnosti vode.
 |
Kljub spodbudnim rezultatom testa tudi tokrat štirje vzorci neustrezni. Na drugi strani kakovostne...
|
