ELES uspešen pri strateških inovacijah in dobri praksi razvoja pametnih omrežij doma in na tujem
Razvoj elektro energetskih omrežij gre v smeri pametnih omrežij, tudi pametnih mest s celostno urejeno prometno, energetsko in okoljsko strategijo, ki pa jih je moč doseči le z visoko učinkovitimi infrastrukturnimi sistemi, tudi energetskimi. Z uvedbo pametnih omrežij naj bi dosegli bolj učinkovito dobavo električne energije ob hkratnem zmanjšanju stroškov, državljani pa izboljšano kakovost bivanja.
Pametno mesto si predstavljamo s specifičnimi koristmi za uporabnika, predvsem pa z visoko kakovostjo oskrbe z osnovnimi dobrinami, med katerimi je tudi elektrika. Manj gneče na cesti, hitrejši in učinkovitejši javni prevoz, dostopnost do energetsko učinkovitejših tehnologij, predvsem pa hitrejši dostop do »pametne« infrastrukture. Kako je v načrtovanje in izvedbo le-teh vpeta vaša družba Eles, kaj nas čaka na tem področju, ter kako pomembno vlogo bodo pametna omrežja zavzela v novem EKS RS?
ELES je pri uvajanju pametnih omrežij in pridobivanju evropskih sredstev uvrščen v sam vrh evropskih sistemskih operaterjev (inovacijski projekti NEDO, SINCRO.GRID, FutureFlow, SUMO in Migrate). Pametna omrežja morajo v novem EKS RS zavzeti primarno mesto. Samo na podlagi realizacije projektov pametnih omrežij, tako na prenosnem kot distribucijskem elektroenergetskem omrežju, je možno povečevati delež OVE, predvsem iz sonca, in to nad 10% od vse proizvedene električne energije v RS.
Nevarnost podnebnih sprememb zahteva odmik od tradicionalnih, ogljičnih virov energije in prehod na vetrno in sončno energijo, ta pa povečuje izziv kako usklajevati nihanja pri proizvodnji električne energije iz OVE. Nove storitve elektrodistribucijskih podjetij bodo za uporabnike gotovo vse bolj povezane s samooskrbo z elektriko ter vedno bolj razširjeno rabo električnih vozil. Ali lahko elektroenergetski sistem kratkoročno prilagodimo na te izzive, kakšna sredstva bodo za to potrebna ter koliko sredstev smo/lahko počrpali/počrpamo iz EU?
Kratkoročne nikakor, razen uvajanja določenih »parcialnih« rešitev. Menim pa, da lahko v RS to realiziramo v roku 10 let. Bistven pogoj za uspešno izvedbo je koordiniran razvoj na relaciji ELES-SODO-distribucijske družbe.
|
Mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES |
Lahko pametna omrežja uvajamo brez višanja cen elektrike? Se bo ob tem tudi krepila vloga odjemalcev?
Uvajanje orodij za prehod s klasičnih na pametna omrežja, ne bo nujno povzročilo višanja končnih cen električne energije. Namesto vlaganj v nove, klasične daljnovodne povezave bomo maksimalno izkoristili obsoječa omrežja. To je tudi praksa ELES. Končne cene električne energije pa se bodo v naslednjih desetih letih sigurno povečale zaradi povečevanja deleža proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, kar bo možno obvladovati s hranilniki električne energije. Ravno slednji bodo povzročili največji skok končnih cen. Rešitve pametnih omrežij že omogočajo dvosmerno komunikacijo in pa seveda bistveno večjo vlogo končnih odjemalcev. Takšen primer ELES že ima na segmentu zagotavljanja terciarne rezerve iz razpršenih virov porabe.
| Uspešnost družbe ELES na evropskih razpisih ELES je tako prva regulirana energetska družba v Sloveniji, ki je inovacijsko dejavnost postavila v središče delovanja, ter z uspešnimi projekti, organizacijo in kadrovskimi viri omogočila najvišjo možno raven nadaljnjega razvoja. Eden pomembnih ciljev je še dodatno okrepiti sodelovanje z družbami v Sloveniji in tujini. Evropska komisija od leta 2002 do 2017 za izvedbo projektov odobrila skoraj osem milijonov evrov. Trenutno so v teku projekti BioEnergyTrain, FutureFlow in Migrate, ki so prejeli sredstva iz programa Obzorje 2020. Tik pred podpisom pogodbe z Evropsko komisijo za sofinanciranje iz programa Obzorje 2020 je projekt Defender, projekt SINCRO.GRID pa čaka na odobritev Evropske komisije za sofinanciranje iz programa IPE.V družbi ELES pričakujejo rezultate zadnjega razpisa programa Obzorje 2020, ki se je zaključil februarja in v katerem sodeluje kot projektna partnerica v kar petih prijavah. |
Kako varna je preskrba z električno energijo v primerjavi z razvitejšimi državami v EU ter kako je naš informacijski sistem zavarovan pred kibernetskimi napadi?
Slovenski EES je močno povezan z ostalimi evropskimi sistemi, zato je v razmerah, ko trg z električno energijo deluje nemoteno in obratujejo povezave s sosednjimi sistemi, varnost preskrbe Sloveniji popolnoma primerljiva z varnostjo preskrbe ostalih Evropskih sistemov.
Razmere bi bile drugačne, če bi prišlo do omejevanja možnosti trgovanja z ostalimi Evropskimi sistemi. Do tega lahko pride zaradi nerazpoložljivosti omrežja ali prekinitve delovanja trga z električno energijo v Evropi. Takrat bi se morali nasloniti na lastne proizvodne vire. Zadostnost lastnih virov pa je v našem primeru v veliki meri odvisna od trenutne obratovalne razpoložljivosti proizvodnih enot, od trenutnega odjema in hidroloških razmer, saj velik del elektrike prihaja iz hidroelektrarn.
Pri tem je potrebno upoštevati, da je slovenski sistem majhen, in da ima vgrajene relativno velike proizvodne enote. Zato lahko ima nerazpoložljivost posamezne enote velik vpliv na zadostnost preskrbe. Zaradi tega lahko varnost preskrbe v Sloveniji zelo niha. V družbi ELES se zavedamo izpostavljenosti kibernetskim grožnjam. Obravnavamo jih z vso resnostjo, pri tem pa izvajamo številne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi razvijamo sposobnosti odkrivanja, identifikacije in prepoznavanja groženj ter zaščite in okrevanja ITK infrastrukture ter storitev.
Kaj lahko pričakujemo od vaših inovacijskih programov?
Gre za strateške inovacije, ki na najpomembnejših tehničnih področjih prinašajo nove rešitve, in s tem ključno spreminjajo delovanje družbe ELES ter njeno poslovno okolje. Strateške inovacije na radikalen način posegajo v delovanje prenosnega omrežja v pogojih povečane proizvodnje iz obnovljivih virov, krepijo povezovanje distribucijskih in prenosnih omrežij več držav, poudarjajo vlogo odjemalcev pri delovanju elektroenergetskega sistema, povečujejo razvoj IKT rešitev v elektroenergetiki, razvijajo nove storitve in usmerjajo delovanje družbe na področja, ki bodo čez tri do deset let ključna za uspešnost njenega delovanja. Prav tako so strateške inovacije tesno vpete v obratovanje, investicije in upravljanje s sredstvi prenosnega omrežja ter podvržene hitremu razvoju tehnologij, spremembam zakonodaje in tveganjem, ki jih obvladujemo tudi s strogo namenskim črpanjem nepovratnih sredstev.
Povezane vsebine
