Konzorcij pasivna hiša, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Eko sklad, j. s., že desetič organizirata dneve pasivnih hiš, ki bodo letos potekali od 8. do 10. novembra. V tem vikendu si bo mogoče brezplačno ogledati številne pasivne hiše po različnih krajih v Sloveniji. Kakor pravi prof. dr. Martina Zbašnik – Senegačnik s fakultete za arhitekturo, je akcija, ki se je pred več kot desetletjem začela v Nemčiji in Avstriji, prerasla evropske okvirje in zdaj poteka na vseh celinah.
Komu so pravzaprav namenjeni dnevi pasivnih hiš?
Namenjeni so vsem, ki razmišljajo o gradnji ali prenovi hiše, poznajo veliko dejstev, vendar bi jih radi pred odločitvijo preverili. Namenjeni pa so tudi vsem tistim, ki jih preprosto zanima, kaj je pasivna hiša, kako deluje, kaj lahko od nje pričakujemo in kako je v njej živeti. Tako za investitorje kot za projektante bo zanimivo tudi predavanje z naslovom Predstavitev pasivne hiše, ki bo v petek, 8. novembra, ob 16.30 na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Vabljeni tudi na druge spremljajoče dogodke.
Oddajte prijave za ogled posamezne pasivne hiše:
Pasivna hiša, Kamnik pod Krimom – termin ogleda: sobota, 9. 11., od 9.00–15.00
Pasivna dvostanovanjska hiša, Cerklje na Gorenjskem – termin ogleda: sobota, 9. 11. ob 13.30
Pasivna hiša Lumar Primus-D 150, Jesenice – termin ogleda: sobota, 9. 11., od 10.00– 12.00
Pasivna hiša Lumar Primus-R 150 i Edition, Dragomelj – termin ogleda: sobota, 9. 11., od 10.00–16.00
Pasivna hiša Videm, Dol pri Ljubljani – termin ogleda: petek, 8. 11., od 15.00– 17.00
Pasivna hiša Vodice – termin ogleda: sobota, 9. 11., od 9.00–11.00
Pasivna hiša, Domžale – termin ogleda: torek, 12. 11., od 15.00–18.00
Pasivna hiša, Vir pri Domžalah – termin ogleda: ponedeljek, 11. 11., od 15.00–18.00
Experience center, Škofja Loka – termin ogleda: petek, 8. 11., in ponedeljek, 11. 11., od 8.00–17.00
Pasivna hiša, Dravlje I – termin ogleda: sobota, 9. 11., ob 11.00
Pasivna hiša, Dravlje II – termin ogleda: sobota, 9. 11., ob 12.30
Pasivna hiša, Vrhnika – termin ogleda: sobota, 9. 11., ob 9.00
V Evropi in Sloveniji je zgrajenih že ogromno pasivnih objektov. Kaj je potrebno za dosego pasivnega standarda?
Prednosti pasivnih hiš je veliko: odlična toplotna izolacija ovoja, detajli, ki so izvedeni zrakotesno in brez toplotnih mostov, kakovostno stavbno pohištvo in še bi lahko naštevali. Vse našteto zagotavlja višje temperature površin v notranjosti objekta, kar pripomore k manjši asimetriji sevanja in k večjemu bivalnemu ugodju. Najpogosteje uporabljeno merilo za doseganje pasivnega standarda je toplota, potrebna za ogrevanje – ta ne sme preseči 15 kWh/m² na leto, kar je približno 1,5 litra kurilnega olja na m² na leto. Poleg tega morajo pasivne hiše, ki so certificirane na nemškem institutu Passivhaus v Darmstadtu, izpolnjevati še druge pogoje: letna količina toplote, potrebna za ogrevanje, mora biti največ 15 kWh/m² na leto, skupna letna poraba primarne energije sme biti največ 120 kWh/m², zrakotesnost objekta pa največ 0,6.
Prof. dr. Martina Zbašnik – Senegačnik
Pasivne hiše so torej energijsko optimizirani objekti, predsodkov glede prepovedi odpiranja oken in s tem povezane kakovosti zraka, ki so spremljali prve tovrstne gradnje, ni več. Pa je danes, ko nas evropske direktive zavezujejo k skorajšnji gradnji in prenovi v plusenergijskem standardu, odločitev za pasivno hišo še na mestu?
Pasivna hiša ni in ne sme biti zgolj energijsko optimiziran objekt. Že prvi investitorji, ki so orali ledino na tem področju, so pri načrtovanju in izbiri materialov stremeli k temu, da se uporabijo najboljši materiali, zdravju prijazni, ki pripomorejo k večjemu bivalnemu ugodju in kar najmanj vplivajo na okolje. Danes se čim boljši energijski izkoristek dosega s certificiranimi in optimiziranimi konstrukcijskimi sistemi, ki jih dopolnjujejo prav tako certificirani projektni detajli, naravni materiali, nadzirani in certificirani proizvodni procesi, kakovostna montaža s tesnjenjem v treh ravneh … Tu so še kakovostni ogrevalni in prezračevalni sistemi, ki dodatno pripomorejo k zmanjšanju potreb po energiji in s tem k zmanjšanju stroškov, predvsem pa pomembno vplivajo na kakovost bivanja. Moj odgovor na vaše vprašanje je zato – da, odločitev za pasivno hišo je še vedno na mestu.
Lahko torej rečemo, da je dobro razumevanje koncepta pasivne hiše vodilo korak naprej, do aktivnih in plusenergijskih hiš?
Vsekakor. Gre za koncept, ki že zdaj narekuje smernice gradnje v Evropi, saj še bolj celovito obravnava vidik bivalnega udobja, vpliva na okolje in vidik rabe energije. Skupni imenovalec tako pasivne gradnje kot tudi plusenergijske je filozofija trajnostne in okolju prijazne gradnje, z materiali, ki v svoji življenjski dobi najmanj obremenjujejo okolje.
