Vprašanje bralca: Kakšno ogrevanje izbrati energetsko obnovljene hiše

Imamo 35 l staro hišo (220 m2), zamenjali smo streho (20 cm izolacije), 3 slojna okna, 15 cm stiropora. Ogrevamo s 15 let starim plinskim kondenzacijskim kotlom. Poraba plina je zaradi izolacije padla s približno 3.500 na 1.300 m3. Za ogrevanje sanitarne vode imamo ploskovne solarne kolektorje in 500 l bojler. Pred slabimi 3 leti se je pokvaril ventilator gorilnika na plinskem kotlu (470 €), kmalu zatem še obtočna črpalka (450 €). Sedaj se je ponovno pokvarila obtočna črpalka (ker menda ni bil vgrajen čistilni kos). Kaj priporočate, gledano dolgoročno, da plinski kotel ponovno servisiramo in dogradimo magnetni filter ali preidemo na toplotno črpalko?


 

Odgovor energetskega svetovalca Matjaž Valenčič:

Letna poraba energije in energijsko število stavbe

Iz opisa že izvedene energetske sanacije hiše bralca (dodatna izolacija fasade in izolacija strehe, energijsko učinkovita okna, segrevanje sanitarne vode z energijo sonca) in porabe plina ocenjujem, da je letno energijsko število stavbe že znižano od 160 na 60 kWh/m2, kar je odlično. Pogrešam še uvedbo mehanskega prezračevanja z vračanjem energije, saj bi s tem enostavnim ukrepom v hiši znižali energijsko število na 40 kWh/m2, zlasti pa izboljšali kakovost bivanja.

Za dovolj natančno svetovanje manjka nekaj podatkov, zlasti lokacija stavbe (alpsko, celinsko ali primorsko podnebje), sistem ogrevanja (radiatorsko, konvektorsko ali ploskovno) in potrebna moč ogrevalne naprave. Iz podatkov o porabi ocenjujem, da se je potrebna moč ogrevanja, ki je bila ob gradnji hiše 15 kW, znižala na 5,5 kW. Zlasti pri izbiri toplotne črpalke za ogrevanje stavbe so to ključni podatki.

Najbrž je v hišo vgrajeno radiatorsko ogrevanje, projektirano kot visoko-temperaturno ogrevanje (90/70),  z energijsko sanacijo pa je postalo nizko-temperaturno ogrevanje (50/40), torej je stavba zelo primerna za vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje. Če je ogrevanje talno, toliko bolje.

 

KATERI SISTEM OGREVANJA IZBRATI

 

Kako pomembna je vrsta toplotne črpalke?

Sedaj se je potrebno odločiti za vrsto toplotne črpalke. Na Primorskem je odločitev enostavna, naj bo izbrana toplotna črpalka zrak - voda; na celinskem podnebju je možno izbrati toplotno črpalko zemlja - voda ali toplotno črpalko  zrak - voda, vendar je pri slednji potrebno upoštevati možnost nabiranja ledu na uparjalniku in zmanjšanje moči ob nizkih zunanjih temperaturah; v alpskem podnebju imajo prednost sistemi s toplotno črpalko zemlja - voda ali geosonda - voda. Na nekaterih lokacijah je možno kot vir toplote uporabiti talno vodo; dovolj močan vir neagresivne talne vode s temperaturo nad 10°C, ki je blizu površja, je najprimernejši vir toplote za ogrevanje stavbe.

 

toplotne crpalke sistemi zrak voda zemlja

Toplotne črpalke - različni viri energije: zrak - voda, zemlja - voda, geosonda, voda - voda

Kako delujejo različni sistemi toplotnih črpalk:

Izbira moči toplotne črpalke

Sledi izbira moči toplotne črpalke, ki je odvisna od temperature vira. Toplotna moč toplotne črpalke zrak - voda pada z nižanjem zunanje temperature, prav tako pada učinkovitost, potrebe po ogrevanju pa naraščajo. Možno je izbrati tako moč toplotne črpalke zrak - voda, ki je ob minimalni zunanji temperaturi dovolj zmogljiva za ogrevanje stavbe, vendar je ob milejših zunanjih temperaturah predimenzionirana. Zato se ponavadi izbere bivalentni sistem, kar pomeni, da ob nižjih zunanjih temperaturah deluje drug ogrevalni sistem, ob milejših pa toplotna črpalka zrak - voda. Pri sistemih zemlja - voda, geosonda - voda in voda - voda temperaturni vir ni odvisen od zunanje temperature, zato lahko ti sistemi delujejo monovalentno.

 

Preverite ključne pojme ob investicijah v toplotne črpalke

pomen oznak toplotna črpalka

PONUDNIKI ZA TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK - VODA

internet prst

 

Bivalentni sistem toplotne črpalke zrak - voda in hibridne toplotne črpalke

Uporabniki običajno vgradijo bivalentni sistem toplotne črpalke zrak - voda tako, da ohranijo obstoječi ogrevalni sistem za delovanje pri nižjih zunanjih temperaturah, v ostalem času pa ogrevajo stavbo s toplotno črpalko zrak - voda. 15 let star kondenzacijski plinski kotel je že dotrajan, torej se ga ne da ohraniti. Če bo bralec izbral toplotno črpalko zrak - voda, bi lahko bila primerna izbira tudi hibridna toplotna črpalka, ki se sestoji iz plinskega grelnika in toplotne črpalke zrak - voda, kar je cenovno ugodna varianta z vidika investicije in obratovanja.

 

baner toplotne crpalke

 

Nova obtočna črpalka

Ne glede na način ogrevanja mora bralec vgraditi novo obtočno črpalko, ki pošilja ogrevno vodo skozi ogrevalni sistem. Čeprav je moč običajne obtočne črpalke le približno 100 W, obratuje celo kurilno sezono in je letna raba elektrike okoli 600 kWh, kar znese skoraj 100 €. Zato naj bo nova obtočna črpalka energijsko učinkovita, z regulacijo pretoka in frekvenčnim pretvornikom, tudi če je nekoliko dražja, saj lahko prihrani približno 60% elektrike, oz. 60 € letno. Seveda je v sistem potrebno vgraditi čistilni kos, ki zaščiti obtočno črpalko in termostatske ventile pred nesnago.

Možno je, da bo toplotna črpalka, ki jo bralec predlaga, zadovoljivo ogrevala njegovo stavbo tudi pri nižjih zunanjih temperaturah. Prepričan sem, da lahko skrben projektant optimira opremo glede na lokacijo in toplotne potrebe stavbe tako, da so poleg nižje investicije tudi stroški obratovanja nižji, delovanje pa zanesljivejše. Celo z upoštevanjem stroškov projektanta je strokovna pomoč pri izbiri toplotne črpalke cenovno upravičena. Nestrokovne rešitve so pogosto najdražje, čeprav so videti poceni.

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.