Kdor zadnjih nekaj let bere sporočila in ugotovitve, ki jih je dr. Lučka Kajfež prenašala iz poročil medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), ve, da zadeve tečejo točno tako, kot je napovedovala. Med drugim tudi opozorila v zvezi s padavinami.

 

vdor vode klet

V Sloveniji so v zadnjem času vedno pogostejši primeri vdora kanalizacijskih voda v kleti

 

Je kriva kanalizacija?

V slovenskem dnevniku se je pred dnevi na prvi strani pojavil velik naslov: »Kanalizacija spet ni požirala vode«. Članek se je nanašal na poplavo v delu Maribora, ki je bila posledica poletne nevihte. Župan manjšega kraja je dan prej ob podobnem vzroku izjavil, »da so se pojavile stoletne vode«. Nobena od trditev ni prava, saj sta oba pojava naša nova stvarnost. Kanalizacija vedno znova ne bo mogla odvesti novih padavin, župan pa bo svoje stoletne vode lahko opazoval ob vsaki naslednji močnejši nevihti. Povprečni nevihtni oblak lahko vsebuje več milijonov ton vode in za 15 klasičnih atomskih bomb energije. Proti naravi smo torej brez moči, vendar lahko drugače ukrepamo. 

 

Vdor vode v hiso Protipovratna loputa

Protipovratna loputa, nizek strošek, ogromna korist

 

Najprej loputa, nato črpalka

Po zadnji nevihti je potrebno hitro ukrepati, saj je naslednja lahko že za vogalom. Če je kletno poplavo povzročila voda, ki jo je pritisk deževnice potisnil po odtočni cevi nazaj v stavbo, lahko po zelo neprijetnem čiščenju to v bodoče preprečimo. V odtočno cev je potrebno vgraditi protipovratno kanalizacijsko loputo, pri čemer je dobro, da ne izberemo najcenejše izvedbe. Znanec, ki ima hišo pod bregom, je vgradil zaporedno kar dve loputi, saj je pritisk v kanalizaciji zaradi velikega padca razmeroma visok. Medtem, ko si njegovi sosedje pulijo lase in ob vsakem močnejšem dežju tekajo z vedri naokrog, je njegova klet ostala čista in suha.

 

Vdor vode v hiso potopna crpalka

Visoko in nizkonapetostna potopna črpalka zagotavljata visoko varnost

 

Če je vzrok kletne poplave vdor vode od zunaj, je v tla kleti najbolje izrezati kvadratni jašek, zabetonirati njegove stene in dno ter vanj položiti potopno črpalko. Skrbna zatesnitev jaška z betoniranjem lahko prepreči vdor podtalnice, če bo njen nivo nenormalno narasel. Ta instalacija nam bo v pomoč tudi, če bomo klet ponovno čistili, saj bomo prostor lahko prali z visokotlačnim čistilcem, nesnaga pa bo odtekala v novi jašek in od tu v okolico stavbe.

Če bo med hišno poplavo zmanjkalo elektrike, nas reši druga, nizkonapetostna potopna črpalka. Poganja jo akumulator, nameščen na polici nad njo. Za obe izvedbi izberemo črpalko višje kvalitete, ki je ne zaustavijo večji koščki nesnage. Zaradi prigrajenega potopnega stikala bo sistem deloval samodejno. Ko se bomo zaščitili na vsaj enega od opisanih načinov pa bomo pridobili čas za premislek, kakšnih širših ukrepov se lahko lotimo, če bo naslednja nevihta še hujša.

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.