Vpliv Trumpove odločitve o izstopu iz pariškega sporazuma je v ZDA povzročil prve premike na solarnem področju. Proizvajalec Solar World, ki je nameraval odpreti 100 novih delovnih mest v Oregonu, je to namero takoj opustil in napovedal združitev s proizvajalcem Suniva. Vsa ameriška solarna veriga se je ta trenutek zatresla, zato bo potrebno malo počakati, da se stvari umirijo in bo slika bolj jasna.
Prvo vprašanje po tej odločitvi se glasi, koga želi s tem zaščititi. ZDA so zelo majhen proizvajalec fotovoltaike, saj sami izdelajo le 1% svetovne proizvodnje solarnih panelov. Tudi izdelava silicijevih rezin za module je zelo majhna, saj proizvajajo v glavnem le kristalne silicijeve absorberje in nekaj večje količine tankoplastnih kolektorjev. Poleg tega je uvedel davek na uvožene panele, ne glede na to, od kod prihajajo, ki znaša 40 centov na PkW, kar velja za »kristalne« panele. Povod za težave ameriške solarne industrije niso samo nizke cene kitajskih panelov, saj je mešanica vzrokov veliko bolj komplicirana. Ocenjujejo, da bo zaradi Ameriškega izstopa že tako prizadet solarni sektor v kratkem izgubil dodatnih 800 delovnih mest. Zaradi tega so ogrožene raziskave in razvoj, kar pomeni, da lastni ameriški solarni sektor ne ogroža nikogar, razen samega sebe.
V resnici pa so ZDA drugi največji kupec solarne tehnike, v teku so multigigavatni solarni projekti, zato lahko ukrep morda prizadene samo tuje proizvajalce modulov. Ameriški trg zahteva solarne proizvode, s to industrijo, ki jo imajo danes pa povpraševanja ne morejo niti v sanjah pokriti z lastno proizvodnjo. Stanja ne spremeni niti dejstvo, da so verjetno pravi lastniki ostankov ameriških solarnih podjetij Kitajci.
Američani so izstopili iz pariškega sporazuma, vendar pa ne morejo izstopiti iz dejstva, da klimatske spremembe prinašajo suše, vremenske ujme in motnje v proizvodnji hrane. Kljub izstopu, ZDA poganjajo klimatski stroj še naprej, saj so eden največjih onesnaževalcev planeta. Obstajajo zemljevidi, na katerih se vidi, kaj se bo zgodilo s Kalifornijo ali New Yorkom, ko bo morska gladina samo malo narasla.
Klimatske spremembe so znanstveno dejstvo, ki mu oporekajo samo še redki plačani funkcionarji. Spremembam ne moreš reči, naj malo počakajo, da se bomo pripravili. Prav tako ne moreš nadaljevati onesnaževanja, brez da bi pri tem poslabševal razmere pri sebi in na celotnem planetu. Novih pojavov ne bo ustavilo niti mnenje njegovih visokih uradnikov, da to kar vidimo niso spremembe, ampak vreme. Ameriški komentatorji, skoraj brez izjem, tak pristop označujejo za zelo žalosten. Poudarjajo, da je v načrtovanju klimatskih scenarijev v tem primeru najbolje predvideti najslabšo varianto.
Ne glede na predsedniške kikse ameriške naftne in plinske družbe svoj denar na veliko vlagajo v vetrno in druge obnovljive vire energije. Trenutno ima ZDA samo eno manjšo vetrno farmo, ki se nahaja v morju in je v primerjavi z evropskimi pravi palček. V EU je nekaj manjših naftnih družb celo popolnoma opustilo pridobivanje plina in nafte z morskega dna in se popolnoma usmerilo v vetrno energijo. Zaradi lastnega razvoja, evropsko tehnološko znanje na tem področju krepko presega ameriškega. Po anketah sodeč prebivalci ZDA razumejo potrebo po obnovljivih virih, skrbi jih samo, da to nebi vplivalo na ceno.
Nemški novinarji so napravili analizo sedemnajstih predsednikovih izjav v povezavi s Parizom in okoljskimi problemi. Vse izjave, brez izjeme, so napačne, skregane z logiko ali izhajajo iz napačnih predpostavk. Kljub temu pa ni vse tako črno kot izgleda. Pred kratkim je prispelo sporočilo, da Trump namerava na obmejni zid z Mehiko pritrditi solarne module. Super.
