Nov Energetski zakon EZ-1. So obnovljivi viri energije smatrani kot širša družbena korist?
Novi Energetski zakon (EZ-1) je na novo premešal karte na področju rabe obnovljivih virov energije. Pravzaprav je bil namen, da čim hitreje prenese v naš pravni red 11 direktiv EU in 6 uredb EU, zaradi zamujanja je že bila zagrožena kazen. Kaže, da je bil zakon sprejet pravočasno in da kazni ne bo.
 |
V zakonu je precej členov o spodbujanju rabe obnovljivih virov. Zakaj torej pomislek, ali OVE še vedno pomenijo širšo družbeno korist? Predvsem zaradi tega, kar v zakonu ne piše.
Torzo
Novi energetski zakon EZ-1 je razveljavil več kot 100 podzakonskih aktov. Pravzaprav, večina jih še velja, dokler jih ne bodo zamenjali novi. Ali ga je možno izvajati? Ob sprejetju novega zakona stari podzakonski akti ne prenehajo veljati, če so izvršljivi. Kaj pa v primeru, ko stari akti niso skladni z novim zakonom? To je pravno vprašanje, s katerim se lahko sodišča ukvarjajo vrsto let. Ima družba čas, da se pravna stroka zedini? Ne. Prav bi bilo, da bi bil EZ-1 sprejet hkrati s podzakonskimi akti, vendar je zakonodajalec s sprejemom EZ-1 prehiteval, da je dobil čebelico iz Bruslja. Novi zakon bo uporaben šele z novimi podzakonskimi akti; če bodo sprejemali po enega tedensko, bo trajalo dve leti.
Kilavo dete
Najpomembnejši cilj zakonodajalca je bil, da bo EZ-1 pravočasno prenesel evropsko zakonodajo v naš pravni red. V naglici je popuščal. Samo na del, ki se nanaša na OVE in URE, ter ima 90 členov, je bilo 200 pripomb, na celoten zakon 918 evidentiranih pripomb in precej lobiranja. Polovico členov je bilo spremenjeno že v prvem branju. Ker pa je zakon kompleksen in vsaka sprememba vpliva na vsa poglavja, je po 107 amandmajih, nekajkratnem usklajevanju in vetu državnega sveta nastal zakon, ki ima preveč babic in je kilavo dete neizogibno.
Stanje obnovljivih virov v Sloveniji l. 2014, vir http://pv.fe.uni-lj.si/ObnovljivSLO.aspx |
Premalo uporaben energetski zakon
Pravno luknjo, ki je nastala z zakonom brez podzakonskih aktov, se da spretno izkoristiti. Prva klofuta rabi obnovljivih virov energije je padla s sprejemom odlokov o načrtu za kakovost zraka za devet občin, ki so razglasile degradirana področja zaradi prašnih delcev. Namen načrta za kakovost zraka so ukrepi, ki zagotavljajo skladnost z mejnimi vrednostmi zunanjega zraka, torej zniževanje prašnih delcev.
V praksi to pomeni, da spodbujajo priključevanje stavb na mrežo daljinskega ogrevanja ali zemeljskega plina in da so prenehali spodbujati rabo obnovljivih virov. Avtomatsko so izločeni prosilci, ki kandidirajo za finančno spodbudo novogradnje pasivnih hiš, ki so ogrevanje z obnovljivimi viri energije. Uvedeno je reševanje degradiranih področij na okoljsko sporen način. Degradirana področja tako rešujemo, da spodbujamo fosilne energente iz uvoza in ukinjamo spodbujanje rabe domačih obnovljivih virov energije. Slovenija uvozi za 2 milijardi EUR fosilnih energentov, čeprav imamo veliko neizkoriščenih domačih obnovljivih virov. Primerno in učinkovito bi lahko nadomestili uvožene fosilne energente z domačimi obnovljivimi viri energije v sektorju stavb tako, če bi spodbujali:
• povečanje energijske učinkovitosti starih potratnih stavb oz. zmanjšanja rabe energije vsaj za faktor 10,
• rabo biomase v okoljsko primernejših kurilnih napravah,
• rabo domačih obnovljivih virov energije (toplota okolja) v sodobnih toplotnih črpalkah,
• proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije (hidro, veter, sonce, soproizvodnja, bioplin…)
• obnovljive vire v sistemih daljinskega ogrevanja in omrežju zemeljskega plina.
V devetih degradiranih občinah sprejeti odloki spodbujajo fosilne energente in zavirajo čistejše toplotne črpalke in biomasne kotle. Povečanje števila uporabnikov komunalno urejenih omrežij bo povečalo ekonomiko občinskih investicij, vendar nima neposredne povezave z zmanjševanjem prašnih delcev. Kot da bi požar gasili z bencinom.
Cilji OVE 2020 in 2030
Če upoštevamo samo elektriko v deležu končne rabe vse energije, moramo do leta 2020 proizvajati 40% delež elektrike iz obnovljivih virov energije, do leta 2030 pa 53% delež iz obnovljivih virov energije. Ker zaostajamo na področju elektrike, moramo to nadoknaditi na drugih področjih rabe obnovljivih virov energije in zlasti učinkovite rabe energije. Ker pa hkrati tudi povečujemo okoljsko sporne elektrarne, bo potrebno sorazmerno povečati tudi cilje OVE.
Rotor MVE Razdrto pred postavitvijo na stolp, v ozadju Nanos; foto Matjaž Valenčič Druga se že vrti. Mala vetrna elektrarna Razdrto moči 1 MW je bila postavljena v začetku aprila, po petih letih od začetka gradnje. Relativno hitro, če pomislimo na prvo vetrno elektrarno Dolenjo vas moči 2 MW, ki so jo gradili 8 let. Da ne govorimo o Volovji rebri, kjer se saga vleče že več kot 10 let. Kdaj pa se bo vrtelo 40 vetrnic v Parku vetrnih elektrarn Senožeška brda in 5 vetrnic PVE Zajčica? Do leta 2020 moramo postaviti vetrne elektrarne v skupni moči 119 MW, do leta 2030 do 295 MW. Od 3 do 300 v 15 letih je velikanski skok. |
Pri ciljih elektrike iz OVE krepko zaostajamo
Na vseh področjih proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije (razen pri sončnih elektrarnah) zelo zaostajamo za načrtovano dinamiko. Cilj elektrike iz obnovljivih virov energije je ambiciozen, predvideno je povečanje moči do leta 2020 za 70% in proizvodnje za 45%, glede na izhodišče 2010. Cilj do leta 2030 pa je še višji. Zaostajamo predvsem zaradi ovir umeščanja elektrarn iz obnovljivih virov energije v prostor (vetrnih, bioplinskih, biomasnih). Neverjetno, investicije v okoljsko sporne elektrarne (TEŠ6, JEK2) in proizvodne obrati, ki obremenjujejo okolje, imajo tiho ali glasno soglasje vseh okoljevarstvenih organizacij, zatika pa se pri okoljsko nespornih investicijah v elektrarne iz obnovljivih virov energije. Je to slučaj?
Z energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb zaostajamo
Direktiva o energetski učinkovitosti določa letno obnovo 3% javnih stavb s površino nad 500 oz. 250 m² (dvakrat več od trenutnega povprečja). V Sloveniji imamo 10 milijonov kvadratnih metrov javnih stavb, polovica v lasti države, od tega bi jih morali do leta 2020 obnoviti 2,2 milijona. Kriza, ki nas bremeni, je samo drug izraz za spremembo poslovnega okolja. Izhod iz krize je teoretično enostaven, potrebno je izrabiti nove poslovne priložnosti. Priložnosti za gospodarstvo je veliko, država pa še posebej računa na realizacijo projektov s pomočjo energetskega pogodbeništva. Vendar investitorji zaradi nezanesljivega poslovnega okolja čakajo. Odganja jih tudi neprivlačna spreminjajoča se davčna zakonodaja, svoje naredi tudi slaba poslovna praksa. Ko se vse to nadgradi z neupoštevanjem stroke, nadaljevanjem najnižje cene in zapostavljanjem dobre prakse, se zaostanki še povečajo. Slabo izvedena obnova pomeni težave čez 10 let, zato bi bilo spoštovanje smernic trajnostne gradnje oz. obnove zelo pomembno.
Znamo in zmoremo?
V EU je dovolj usposobljenih izvajalcev, ki bodo z veseljem izpolnili naše obveze, če se bomo obotavljali. Torej ni strahu, da cilji rabe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije ne bodo izpolnjeni. Vprašanje je le, ali bo naše podporno okolje, ki marsikaj obljublja s figo v žepu, uničilo domače proizvajalce in izvajalce sodobnih sistemov ali pa bo dalo nov zagon slovenski industriji in celotnemu gradbenemu sektorju. Energetska sanacija stavb je v EU prepoznana kot najpomembnejši ukrep za povečanje energetske učinkovitosti. Kaj pa pri nas? Leta 2012 je bilo vseh zelenih delovnih mest 50 tisoč, samo na področju fotovoltaike med 500 in 700. Če bi podoben zagon omogočili tudi drugim panogam na področju OVE in URE, bi namesto 130.000 brezposelnih imeli 200.000 novih delovnih mest.
