Bilo bi lepo, če bi s postavitvijo fotovoltaičnih modulov in priključkom na omrežje lahko projekt zaključili za naslednjih dvajset let. V resnici pa sistem potrebuje vzdrževanje, če ne drugega bo potrebno module od časa do časa očistiti, da bi zajem elektrike obdržali na najvišjem možnem nivoju.
Pomembnost brezprašnosti leč najbolje poznajo vzdrževalci projektorjev in reflektorjev v gledališčih, saj vedo, da bo že komaj vidna plast prahu na leči zmanjšala svetilnost za 20% ali še bolj. Najbolj so prizadeti paneli pomladi, ko se pojavi cvetni prah, ter blizu puščavskih ali kmetijskih površin.
|
Samodejni robot se prisesa tudi na močno nagnjeno na površino in jo skrtači |
Roka, voda in detergent
Vzporedno z razvojem fotovoltaike so najprej veliki, nato pa še lastniki manjših napeljav spoznali, da je čiščenje koristno. Pojavile so se nove tehnologije, ki jih lahko delimo na ročne in avtomatske in nato na takšne, ki uporabljajo vodo in druge, ki čistijo na suho. Proizvajalci obeh seveda trdijo, da je njihov sistem najboljši. Velja, da je ročno pranje bolj natančno in temeljito, robotsko pa hitrejše in ga zato lahko večkrat ponavljamo.
|
Avtomatsko čiščenje z vodno meglo z dodatkom pralnih sredstev |
Podjetja, ki se v ZDA ukvarjajo z ročnim pranjem imajo po vseh državah razpršene ekipe izurjenih čistilcev. Pri tem gre zlasti za velike solarne sisteme s tisoči panelov, pri čemer uporabljajo destilirano vodo, mehke krtače in biorazgradljiv detergent. Trdijo, da je ta sistem najboljši, saj krtača očisti robove in reže med paneli, ki jih goba ali gumijasti brisalec ne dosežeta. Ob prvem dežju lahko zaostale nečistoče spere nazaj na panel, ki je nato še bolj umazan kot prej. Zlasti takrat, če se modul avtomatsko obrača za soncem in stalno spreminja nagib. Okoljsko neoporečen detergent je še posebej pomemben, saj ob čiščenju sistemov z več kot milijon paneli steče v tla veliko kemikalij. S čiščenjem ohranjamo kvaliteto stekla in preprečujejo pojav mlečnosti. Toplotna, abrazivna in UV obremenjenost stekla modula je neprimerno večja od okenske šipe, zato je vzdrževanje tako pomembno. Upravljalci velikih sistemov to vedo, zato sklepajo pogodbe za čiščenje že med načrtovanjem.
|
Domači mojstri delo opravijo z dolgo krtačo z vodnim priključkom |
Brizganje brez drsanja
Čistilni sistem deluje podobno kot avtomatsko zalivanje trate, šobe so razporejene na vsakih nekaj panelov in samo s curki spirajo prah. Naprava je brez gibljivih delov, prvi curki vode vsebujejo milnico, zadnji pa samo spirajo površino. Sistem deluje avtomatsko in samo ponoči, ker vroča stekla niso primerna za čiščenje, zlasti če se na njih zapeče milnica. Naprava čez dan samodejno meri zaprašenost in določa pogostnost pranja. Tako delovanje utemeljujejo z dejstvom, da je neopran panel vsak dan bolj umazan, zato bo čiščenje vse težje.
|
Robot za suho čiščenje s krtačami in curkom zraka |
Brezvodno čiščenje
Puščavam podobne pokrajine so tudi najbolj osončeni deli planeta, z največ fotovoltaičnimi polji in običajno brez vode. Čiščenja se zato lotijo z roboti, ki imajo krtače iz mikrovlaken in med vrtenjem z zrakom odpihujejo prah s površine. Proizvajalec trdi, da odstranijo 99% prašnih delcev, če je zaprašenost visoka, pa čistijo vsak dan. Vsak robot ima svoj majhen solarni panel, zato ne potrebuje napajanja, vsaka vrsta panelov pa ima svojega robota, ki se vozi na posebnem ogrodju na panelih. Nova generacija majhnih robotov pa je popolnoma samostojna, položimo ga na površino, ki je lahko nagnjena celo do 55°, nato pa bo sam skrtačil, odpihnil ali posesal prah.
Povezane vsebine
