Za varno in odgovorno gradnjo vaše peči ali kamina mora biti osveščen tako izvajalec kot tudi vi, da vas kasneje ne preseneti materialna škoda, povzročena zaradi malomarnosti.
Zakon o graditvi objektov (ZGO), Zakon o gradbenih proizvodih (ZGP) in Zakon o varstvu okolja, vključno s pripadajočimi podzakonskimi akti, spadajo med temeljne predpise, ki urejajo izdelavo in vgrajevanje sobnih ogrevalnih naprav.
V skladu s temi zakonskimi določili smo izvajalci dolžni skrbeti za pravilno izvedbo, glede na splošne gradbene zahteve, predvsem požarno zaščito, zavezani smo k uporabi pravilnih in ustreznih materialov in polizdelkov s CE certifikati, hkrati pa moramo poskrbeti, da vgrajene ogrevalne naprave dosegajo ustrezne izkoristke in emisije.
 |
 Primer neprimerne vgradnje kaminskega vložka in posledic, ko pride do požara |
Zakonsko določen nadzor vršijo dimnikarji koncesionarji
Namen vseh teh ukrepov je preprečitev materialne škode, ter varovanje zdravja uporabnikov v primeru, da naprave teh lastnosti ne izpolnjujejo in niso primerne za uporabo. Zakonsko določen nadzor nad tovrstnimi napravami imajo dimnikarji koncesionarji. Najbolj pomembna dejavnika s stališča varnosti sta požarna zaščita in primerna količine zraka za zgorevanje. Vsak izvajalec je dolžan po opravljenem delu izdati ustrezno dokumentacijo z dokazili, da so upoštevane vse varnostne in izvedbene zahteve –tako imenovano IZJAVO O SKLADNOSTI.
Opažamo, da nekateri izvajalci teh ukrepov ne izvajajo. V porastu so gradnje peči in kaminov v lastni režiji. Vedno ne moremo govoriti o malomarnosti ali brezbrižnosti, ampak predvsem o neznanju in pomanjkanju informacij. Glede na to, da kot strokovnjaki želimo delovati tudi vzgojno preventivno in na ta način omiliti nesreče, imamo s prispevkom namen podati nekaj osnovnih navodil za varno vgradnjo kaminov in peči. Osredotočili se bomo predvsem na nujno potrebo po dovodu zgorevalnega zraka in ukrepih za požarno zaščito.
 Prikaz požarne zaščite ogrevalne naprave v montažnih objektih |
Zgorevalni zrak pri sobnih ogrevalih na trda goriva
Pogosto zasledimo trditev, predvsem pri trgovcih, da konkretna naprava ne potrebuje dovoda zraka za zgorevanje. Seveda je možno, da naprava nima priključka za dovod zraka, vendar pa to ne pomeni, da zgorevalnega zraka ne potrebuje.
Zakaj za zgorevanje potrebujemo zrak?
Z zrakom v zgorevalni proces dovajamo kisik. ustrezna količina kisika pa je nujna za oksidacijo vseh gorljivih komponent v gorivu. S pravilnim zgorevanjem dosežemo zmanjšanje emisij finega prahu v ozračje, zmanjšanje možnosti tvorjenja CO (ogljikov monoksid) ter zmanjšanje tvorjenja saj in oblog v napravi in dimniku.
 Prikaz dovoda zgorevalnega zraka po dimniškem plašču. |
Iz navedenega sledi, da moramo kaminom ali kaminskim pečem dovesti ustrezno količino zgorevalnega zraka. Glede na način gradnje sodobnih objektov, ki zagotavljajo popolno tesnenje moramo zgorevalni zrak pripeljati v prostor preko dovodnih kanalov direktno v kurišče. V primerih kjer to ni možno pa moramo omogočiti prosti presek od zunaj v prostor ali iz sosednjega prezračevanega prostora, kjer je omogočen stalen in neoviran dotok zraka. Seveda pa v novejših nizkoenergijskih ali pasivnih hišak tak način ni dopusten. Zato je dovod zraka izveden preko dovodnih kanalov. Proizvajalci tipskih peči imajo že določen presek kanala. Pri obrtniško grajenih napravah, pa je presek določen glede na količino goriva.
Za primer: minimalna količina zgorevalnega zraka pri zgorevanju lesa ( z 15% vlažnosti) znaša 4m³/kg. V praksi je poraba zraka večja od teoretične. Faktor, ki opredeljuje razmerje med teoretično in dejansko količino zraka se imenuje razmernik zraka lambda (λ). Pri lončenih akumulacijskih pečeh znaša λ=2,95. Glede na povprečni čas gorenja 1kg goriva, ki znaša cca. 75 minut, sledi, da je dejanska potrebna zgorevalnega zraka za zgorevanje 1 kg goriva 9m³/kg/h. to pomeni, da moramo v kurišče, kamor naložimo 5 kg goriva, dovesti 45m³/h zraka.
Zračni kanali morajo biti izdelani iz negorljivih materialov. Vsi kanali morajo biti ustrezno izolirani, da je preprečena kondenzacija zračne vlage. Priporočljivo je namestiti zaporno loputo. Da se lahko zapre pretok zraka v času ko naprava ne deluje, saj tako preprečimo dotok hladnega zraka v kurišče.
Na trgu obstajajo tudi dimniški sistemi imenovani LAS, ki omogočajo dovod zgorevalnega zraka po dimniškem plašču.
Koristi pravilnega zgorevanja se obrestujejo z boljšim energetskim izkoristkom naprave, daljšo življensko dobo, brezhibnim in varnim delovanjem, ter prihranki pri gorivu. | ||||
Požarna zaščita
Ogrevalne naprave ne smejo prekomerno segrevati stavbnih konstrukcij, na katere mejijo ali so v njihovi neposredni bližini. Upoštevati je potrebno vse veljavne predpise s področja požarne varnosti kot iz področja toplotne zaščite stavb. Površine, ki so iz gorljivih materialov, je treba izolirati tako, da se ne segrevajo na temperaturo višjo od 85°C. Enako velja za vgradno pohištvo. Pri vseh vrstah ogrevalnih naprav je treba izvesti potrebne ukrepe, kot je postavitev zaščitnega zidu z ustrezno toplotno izolacijo, zaščite pred sevanjem, itd… Pri tipskih izdelkih so izolacijski ukrepi navedeni v informacijah proizvajalca. V primeru, da navedb proizvajalca ni, je treba predvideti minimalno zaščito, kot predvidevajo Strokovna pravila za pečarska dela.
Vse pogosteje se srečujemo z objekti montažne in skeletne gradnje. V primerih takih objektov je nujna največja požarna in toplotna zaščita, saj pogosto prihaja do požarov, zaradi neprimernih in nezadostnih požarnovarnostnih ukrepov.
