Pregled aktualnih ogrevalnih sistemov in stroškov ogrevanja

Zadnja zima je bila hladnejša in zato ogrevanje dražje, kot smo vajeni. Koliko kuriva bomo porabili je odvisno od mnogih faktorjev, predvsem od energetske učinkovitosti vaše hiše ali stanovanja, ter s katerim kurivom ogrevate, saj imajo kuriva različne energetske vrednosti. Vsekakor pa je najbolje, da smo na dolgo kurilno sezono dobro pripravljeni in se pravočasno posvetujemo s strokovnjaki.

Borzen na portalu www.trajnostnaenergija.si redno objavlja praktično uporabne vsebine kako učinkovito zmanjšati porabo energije v stanovanjskih objektih. Za vse, ki vas skrbi koliko energije porabi vaša hiša ali stanovanje, ter kako ugodno se je možno ogrevati z različnimi kurivi, smo pripravili nekaj koristnih napotkov, ki vam bodo pomagali sprejeti lažjo odločitev, preden povabite na ogled stanovanja ali hiše usposobljenega strokovnjaka.

V prispevku smo se omejili zgolj na nove samostojne ogrevalne sisteme, ki so primerni za vgradnjo v individualne objekte – v kolikor nimamo možnosti priključitve na plinsko ali vročevodno omrežje.

	TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA: Pri ceni el. energije 0,037 EUR/kWh (izkoristek naprave 350 %) letni strošek ogrevanja znaša 666 EUR, celotna investicija 8.841 EUR, cena koristne energije pa 0,064 EUR/KWh.
	PELETI: Pri ceni pelet 0,060 EUR/kWh (izkoristek naprave 90 %) letni strošek ogrevanja znaša 1.080 EUR, celotna investicija 7.680 EUR, cena koristne energije 0,087 EUR/KWh.
	POLENA: Pri ceni polen 0,033 EUR/kWh (izkoristek naprave 70 %) letni strošek ogrevanja znaša 594 EUR, celotna investicija 6.923 EUR, cena koristne energije 0,058 EUR/KWh.
	ZEMELJSKI PLIN: Pri ceni plina 0,075 EUR/kWh (izkoristek naprave 95 %) letni strošek ogrevanja znaša 1.350 EUR, celotna investicija 3.991 EUR, cena koristne energije 0,092 EUR/KWh.
Izračuni se nanašajo na cene energentov z dnem 29.08.2017 in upoštevanju stroškov letnih pregledov v 20 letih.  (Vir: Atlas trading d.o.o.)

Kako pristopiti k zamenjavi ogrevalnega sistema?

Če primerjamo kateri energenti in kuriva prevladujejo v Sloveniji, elektrika v energijski oskrbi gospodinjstev z novimi ogrevalnimi sistemi prevzema vidnejšo vlogo, opazna je stalna rast toplotnih črpalk. Drugi energent, ki ji sledi, je lesna biomasa, predvsem se gospodinjstva zaradi lastne oskrbe z lesno biomaso – drv iz lastnih gozdov, še vedno zelo pogosto ogrevajo, vendar so žal pogosto tudi  nevaren vir onesnaževanja z emisijami in trdimi delci.

Vseh sistemov ogrevanja ne moremo kar tako preklopiti na trenutno najugodnejši energent, zato je potrebno izbrati ogrevanje z najvišjim izkoristkom, ne glede na to, kaj ga poganja, ali pa popolnoma preklopiti na obnovljive vire. V vsakem primeru pa je nujno najprej zmanjšati porabo energije stavbe. V EU stavbe porabijo 40 % vse energije in oddajo 36 % izpustov toplogrednih plinov, zato je varčevalni potencial na tem področju zares velik.

Če izbirate kotel na polena, pelete ali sekance

Prednost kotla na polena, pelete ali sekance je uporaba obnovljivega vira, pomanjkljivost pa predpisi o izpustu delcev PM 10, zaradi česar bo na vse premalo učinkovite ogrevalne enote potrebno namestiti dodatne filtre, ne glede na to ali delujejo na sekance, pelete ali drva. Sodobni kotli na polena omogočajo avtomatizirano nalaganje polen. Ti kotli delujejo običajno v visokotemperaturnem območju, temperatura vode pa znaša med 70 do 90°C, s čimer proizvajalci preprečijo nizkotemperaturno korozijo. Ta je posledica kondenzacije dimnih plinov v notranjosti kotla, saj mešanica vlage in saj načne kotlovsko pločevino. Zato morajo kotli na polena vedno obratovati s polno zmogljivostjo, saj le tako lahko delujejo z visokim izkoristkom. Višek toplote se med delovanjem shranjuje v vodnem akumulatorju toplote. V predpisih je določena tudi velikost akumulatorja, ki je odvisna od moči kotla. Akumulator deluje kot blažilnik, ki toploto počasi oddaja v sistem tudi potem, ko so drva že dogorela. Najvišji izkoristek v tej skupini proizvodov dosegajo uplinjevalni kotli, v katerih dimni plini, ki jih oddajajo goreča polena, dogorevajo v posebni visokotemperaturni komori. Kotli na pelete in sekance omogočajo, da dovod kuriva natančno nadziramo, način delovanja pa prilagajamo porabi toplote. Delovanje je popolnoma avtomatizirano in varno, saj so vgrajeni sistemi temeljito preizkušeni. Take kotle lahko vključujemo tudi na daljavo ali s časovnim programatorjem, saj imajo prigrajen sistem za vžig kuriva.

Nadvse udobne toplotne črpalke

Toplotne črpalke delujejo popolnoma samodejno, brez dimnika in mnogih stroškov pri izgradnji kurilnice, ter lahko prostore pozimi ogrevajo in poleti hladijo. Toploto nizkega nivoja dvigujejo na nivo za ogrevanje sanitarne vode in stavb. Zajemajo lahko toploto zraka, zemlje ali podtalnice, tudi tudi odpadno industrijsko toploto. Sistem je zaprt, hladivo pa se pretaka v zaključenem tokokrogu. Daleč najvišje izkoristke dosegajo toplotne črpalke, ki zajemajo toploto zemlje ali podtalnice, saj sta ta dva vira toplote vedno na razpolago, temperaturni nivo pa je stalno višji od 0°C. Prednost črpalk, ki zajemajo toploto zraka sta nizka cena in enostavna vgradnja, pomanjkljivost pa zmanjšan učinek, kadar temperatura zraka pade pod ničlo, posebej, ko so temperature pozimi ekstremno nizke.

Zemlja je odličen vir toplote za toplotne črpalke

Razmerje med vloženo energijo za pogon in pridobljeno toploto je grelno število, imenovano količnik energijske učinkovitosti, ki ga označujejo s kratico COP. Čim višje je to število, tem večja je koristna razlika med vloženo elektriko za pogon kompresorja in izstopajočo toploto iz črpalke. Količina pogonske energije pri toplotnih črpalkah, ki prestrezajo energijo zemlje, je odvisna od potrebnega dviga temperature, sredi ekstremne zime ta  močno poraste. Velja, da mora biti razmerje COP najmanj 1 proti 3, torej COP 3,0, če je to razmerje nižje, od vgradnje ne bomo imeli koristi.

Izbiramo lahko toplotne črpalke, namenjene ogrevanju sanitarne vode s toploto okoliškega zraka. Slednje delimo še na nizkotemperaturne, ki vodo ogrejejo do 40°C in visokotemperaturne, ki dosegajo 65°C ali več. Pri obeh je tehnika popolnoma enaka, le hladivo je drugo. Toplotna črpalka je učinkovit toplotni stroj, če ga poganja še »zelena elektrika« pa ima v primerjavi z drugimi generatorji toplote skoraj ničeln vpliv na okolje.

IR ogrevanje in električni radiatorji

Princip IR ogrevanja je nasproten klasičnim sistemom ogrevanja – s pomočjo infrardečega sevanja segrevamo predmete in ne zraka. IR paneli so običajno iz pločevine, umetnih mas, stekla ali kamna. Napajamo jih z električno energijo in jih priključimo na navadno vtičnico. Običajno se jih namesti na strop ali steno. Prednost teh lokalnih grelnih teles je, da lahko vsak prostor individualno krmilimo in so zelo hitro odzivni, celotna investicija pa je v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi običajno nižja, saj ni potrebe po izgradnji dimnika in kotlovnice.

Električni radiatorji so alternativa, kadar poseg v kotlovnico ni mogoč. Vendar bolj potratne hiše niso najbolj primerne za ogrevanje z neposrednim pretvarjanjem električne energije v toploto, kar velja tako za IR panele kot električne radiatorje, ker elektrika velja za predragoceno, da bi jo na ta način trošili v nedogled. V takih primerih, izberemo drug sistem ogrevanja. V primeru, da naš stanovanjski objekt ni energetsko saniran, bomo za električno energijo plačevali več, saj bo zaradi večjih toplotnih izgub objekta potrebna višja priključna moč. Izbirate lahko tudi med oblikovalsko dovršenimi električnimi radiatorji, ki so posebni na pogled in posebej primerni za sušenje brisač v kopalnicah, lahko so priključeni na toplovodno ogrevanje ali na elektriko ali pa so kombinirani. Skandinavci so razvili t.i. varčne električne radiatorje, pri katerih topel zrak izhaja iz rež na zgornji strani radiatorja in delujejo nizkotemperaturno na principu blage konvekcije.