Po korakih do pasivnega standarda

Celovita energetska prenova večstanovanjske stavbe je velik fiančni zalogaj za etažne lastnike, ki se zato velikokrat odločijo le za najnujnejše ukrepe v povečanje energijske učinkovitosti. Investitor prenove pred letom 1900 zgrajenega objekta, z več kot 600 m² skupne ogrevane površine, pa je razmišljal dolgoročno in se odločil za prenovo v pasivnem standardu.

 

Prenova vecstanovanjske stavbe

Višji stroški obnove v pasivnem standardu se povrnejo z ugodnejšim bivalnim udobjem

 

Celotna obnova je bila za približno 200.000 evrov višja od klasične, ki bi ustrezala minimalnim standardom o energijski varčnosti. A se je splačalo, ne samo zaradi majhnih stroškov, ampak predvsem zaradi bivalnega udobja.

»Sama obnova z vidika izvedbe ni bila zahtevna, saj sem se prej natančno pozanimal, kaj vse je treba narediti in kako, da bi zadostili zahtevam pasivnega standarda. S projektantom smo iskali najboljše rešitve in optimalno razmerje glede na stroške, predvsem pa sem skrbno izbiral izvajalce in ves čas obnove z njimi tesno sodeloval,« pravi Mili Savić, direktor podjetja Calculus, ki je bilo investitor prenove.

Odločno doda, da bi izbral isto ekipo, če bi obnovo ponovil, kajti vsa dela, z začetkom julija 2012, so potekala v skladu z dogovori in bila končana 15. decembra istega leta. Savić se je tako v eno od štirih stanovanj vselil devet dni pozneje, na božični večer.

 

pasica aplikacija

 

Ker v masardi ni bilo stojne višine, so najprej za poldrugi meter dvignili streho. Ta je prezračevana in toplotno izolirana z 32 cm toplotne izolacije. Nato so po smernicah RAL vgradili nova okna in vrata iz PVC s trislojno zasteklitvijo. Okna na južni strani so »podaljšali« do tal, tako da imajo zdaj francoske balkone, s čimer so zagotovili dovolj naravne svetlobe v bivalnih prostorih. Zastekljene površine so bile že pred obnovo večinoma obrnjene proti jugu, s čimer je pozimi zagotovljeno pasivno ogrevanje, pa tudi sam objekt je ustrezno orientiran, kar je olajšalo doseganje pasivnega standarda pri prenovi.

Pasivno etažo s stanovanji so od nizkoenergijskega pritličja s poslovnimi prostori ločili tako, da so stropove v pritličju izolirali z 10 cm kamene volne. Zidove objekta, na katerih je že bilo 5 cm izolacije iz EPS, so dodatno izolirali s 25 cm grafitnega EPS. Pri tem so namestili jekleno montažno konstrukcijo s stopniščem, ki vodi do posameznih stanovanj. Konstrukcija je fizično ločena od toplotnega ovoja objekta in ga nikjer ne prebada. »Na ta način smo preprečili nastanek toplotnih mostov, ki povzročajo nemalo težav, od velikih toplotnih izgub do vlage in plesni v bivalnih prostorih,« pove sogovornik in doda, da so stopnišče pred vsakim stanovanjem razširili v prostorno teraso, na kateri lahko stanovalci uživajo ob lepem vremenu.

 

Prenova stavbe podaljsana okna

»Podaljšana« okna do tal s francoskimi balkoni za več svetlobe

Prenova stavbe montazna konstrukcija za stopnisce in balkone

Jeklena montažna konstrukcija za stopnišče in balkone- idealna rešitev pri izvedbi obnov v pasivnem standardu.

 

Gre za prvi večstanovanjski objekt pri nas, prenovljen v pasivnem standardu. V tem standardu so prenovljena štiri stanovanja v prvem nadstopju in mansardi, medtem ko je pritličje s poslovnimi prostori nizkoenergijsko, saj temeljne plošče ni bilo mogoče toplotno izolirati, s čimer bi zagotovili neprekinjen toplotni ovoj od temeljev do strehe in izničili toplotne mostove na vseh stikih, tudi med strešno in fasadno toplotno izolacijo, kar je eden ključnih pogojev za doseganje pasivnega standarda.

 

Strojne inštalacije

Vsako stanovanje ima samostojni prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote. Cevi nizkotemperaturnega talnega ogrevanja ogreva 30-kilovatni kotel na pelete, v kurilnici stojita še 800-litrski zalogovnik in 500-litrski bojler za sanitarno vodo. To ogrevata vakuumska sprejemnika sončne energije na strehi, ki ob sončnih zimskih dneh zagotavljata tudi nekaj toplote za ogrevanje prostorov. »Če je pozimi vsaj malo sonca, se voda v zalogovniku segreje na 60 stopinj Celzija, takrat se prostori ogrevajo samo s toploto iz zalogovnika,« pravi Mili Savić.

Izračuni pred prenovo so pokazali, da naj bi bili predvideni stroški za ogrevanje 100 m² velikega stanovanja 70 evrov na mesec. Od oktobra 2015 do oktobra lani pa so za ogrevanje 630 m² tako v pasivnem kot tudi v nizkoenergijskem delu objekta in za pripravo tople sanitarne vode za 16 stanovalcev (in za turiste, ki jim oddajajo dve sobi v nizkoenergijskem delu objekta) odšteli 830 evrov, kar je precej manj od načrtovanega.

 

 baner toplotne crpalke

 

Podobni članki


Kontaktirajte ponudnika Borzen, d.o.o.
   
Ime in priimek:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.