Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije in ameriške agencije za varovanje okolja kažejo, da v zaprtih prostorih v povprečju preživimo skoraj 22 ur na dan.

V zadnjih desetletjih je bilo opravljenih ogromno znanstvenih raziskav, ki opozarjajo na negativne posledice sodobnega načina življenja v zaprtih prostorih in dokazujejo, da omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe negativno vpliva na razpoloženje, spanje in učinkovitost, pri tem pa trpi tudi dihalni sistem.

Marca letos je podjetje Velux v sodelovanju z inštitutom za analizo YouGov opravilo raziskavo, v okviru katere je bilo prek spleta opravljenih 16.000 razgovorov s posamezniki iz 14 držav v Evropi in Severni Ameriki. Izsledki so zaskrbljujoči, saj med drugim razkrivajo znatna razhajanja med našimi predstavami in resničnostjo. Izkazalo se je namreč, da se ljudje sploh ne zavedajo, koliko časa v resnici preživijo v zaprtih prostorih – 82 odstotkov anketirancev je dejalo, da v zaprtih prostorih preživijo manj kot 21 ur na dan, 62 odstotkov pa je prepričanih, da manj kot 18 ur. V povprečju torej menijo, da v zaprtih prostorih preživijo 66 odstotkov svojega časa. Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in ameriške agencije za varovanje okolja (EPA) pa so pokazale, da ljudje v zaprtih prostorih v povprečju preživijo kar 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan.

 

VELUX zaprti prostor

 

Zrak v vašem domu je najverjetneje onesnažen
Kar 78 odstotkov sodelujočih v raziskavi YouGov se ne zaveda, da je zrak v zaprtih prostorih bolj onesnažen od zraka na prostem, kaj šele, da je lahko tudi do petkrat bolj onesnažen, kakor v okoljskem poročilu navaja ameriška agencija za varovanje okolja.

 

baner prezracevanje


Zrak, ki ga dihamo, je enako pomemben kot hrana, ki jo jemo, in voda, ki jo pijemo. Odrasla oseba vsak dan v povprečju vdihne približno 15.000 litrov zraka, ki je vse prej kot čist, pravi Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux: »Zrak v vašem domu je sprva enak zunanjemu, s povsem enakim onesnaženjem, ki je prisotno na prostem. V razmeroma kratkem času pa ga dodatno onesnažijo snovi, ki se širijo iz gradbenih materialov, čistil, pohištva, plastike, igrač ... Z vsakodnevnimi dejavnostmi, kot so kuhanje, prižiganje sveč in sušenje perila v zaprtih prostorih, se kakovost zraka, ki ga dihamo, še poslabša. Pri tem ne smemo pozabiti na dihanje: povprečna štiričlanska družina pa samo z dihanjem vsak dan odda v ozračje približno 1800 litrov CO2 in deset litrov vode.«

 

VELUX slab zrak

Kronobiolog Till Roenneberg je ugotovil, da ljudje na običajen delovni dan v povprečju preživimo na prostem le 15 minut (številka temelji na odgovorih, ki jih je prek spletnih vprašalnikov podalo več tisoč oseb).

 

 

Slab zrak v zaprtih prostorih povzroči simptome, kot so draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavico in izčrpanost. Dolgotrajni učinki so lahko še resnejši, na primer bolezni dihal, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in srčne bolezni. Ljudje, ki živijo v vlažnem stanovanju ali domu, kjer je prisotna plesen, imajo kar 40-odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo. Kar 2,2 milijona Evropejcev ima astmo kot posledico neprimernih bivalnih razmer. »Neposredni stroški zdravljenja in oskrba ter posredni stroški, kot je zmanjšana produktivnost ali izguba delovne sposobnosti, so vrtoglavi. Po podatkih Evropskega združenja za astmo in KOPB na evropski ravni dosegajo 82 milijard na leto,« pravi Ličen Pajenkova.

 

pasica aplikacija

 

Dnevna svetloba za dober nočni spanec
Na podlagi ugotovitev raziskave YouGov je mogoče sklepati, da se večina ljudi (68 odstotkov anketirancev) zaveda, kako pomembno dnevna svetloba vpliva na naše počutje. Vsi vemo, kako dobro na nas vpliva sončen dan, poleg tega so študije pokazale, da je dnevna svetloba učinkovit antidepresiv – pri zdravljenju nesezonske depresije je svetlobna terapija nekajkrat učinkovitejša od tablet.

Zadostna količina dnevne svetlobe pa pomembno vpliva tudi na kakovost nočnega spanca. Znanstveno je dokazano, da je dnevna svetloba glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Torej za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in teme ponoči. Povedano drugače: prava količina dnevne svetlobe s stabilnim izmenjevanjem svetlobe in teme je bistvena za zdrav biološki ritem in ravnovesje. Zaradi motenj spanja smo namreč manj učinkoviti, poveča se število napak, zbranost in spomin pa se poslabšata.

 

VELUX vpliv svetlobe

 

Dnevna svetloba zagotavlja večjo učinkovitost
Kar 63 odstotkov sodelujočih v raziskavi YouGov meni, da dnevna svetloba pomembno vpliva na produktivnost, kar pomeni, da je ozaveščenost o tej temi visoka. Večina ljudi je osebno že izkusila višjo raven pozornosti, ki pride z delom v svetlem prostoru z dnevno svetlobo v nasprotju s temačnim, slabo osvetljenim prostorom. To so pokazale tudi znanstvene študije.

V študiji iz leta 2003 (Heschong-Mahone Group; Windows and Offices: A Study of Offi ce Worker Performance and the Indoor Environment) so proučevali delavce v klicnem centru in druge pisarniške delavce, pri čemer so njihovo učinkovitost merili z delovnimi nalogami in posebnimi kognitivnimi preizkusi. Z obema vrstama preizkusov so ugotovili, da dober razgled in dnevna svetloba znatno izboljšata učinkovitost. Za delavce v klicnem centru so ugotovili, da klice obravnavajo od šest do 12 odstotkov hitreje, če imajo z delovnega mesta lep razgled, v primerjavi s tistimi, ki ne vidijo ven. Bolje so se odrezali tudi pisarniški delavci – preizkuse umskih funkcij in priklica spomina so opravili od 10 do 25 odstotkov bolje kot njihovi kolegi, ki s svojega delovnega mesta niso bili deležni razgleda skozi okno.

 

VELUX vpliv svetlobe 2

 

Vseevropska študija Sinphonie2, ki je vključevala 114 šol iz 23 držav, je pokazala, da večja količina dnevne svetlobe v učilnicah izboljša rezultate preizkusov učencev pri matematiki in logiki do 15 odstotkov. V ZDA je skupina Heschong-Mahone Group (1999, 2001 in 2003) proučila rezultate preizkusov 21.000 učencev v 2000 učilnicah. Ugotovili so, da so učenci iz učilnic z največ dnevne svetlobe kar 20 odstotkov hitreje opravili matematične preizkuse in 26 odstotkov hitreje bralne preizkuse.

»Smo generacija, ki živi v zaprtih prostorih, kar prinaša tako pozitivne kot tudi negativne vplive. Vrzel med našimi prestavami in resničnostjo, ki jo je razkrilo poročilo YouGov, kaže na potrebo po večji ozaveščenosti o vplivih življenja v zaprtih prostorih s premalo dnevne svetlobe na naše telo in um. Ukrepajmo tako, da bo življenje v zaprtih prostorih čim bolj zdravo, srečno in produktivno. Nekateri ukrepi so lahko zelo preprosti, drugi zahtevajo več predanosti in denarja, a o čisto vseh je vredno razmisliti,« priporoča Katja Ličen Pajenk.

 

velux nacrtovanje

Pravilno načrtujmo stavbe, v katerih živimo in delamo

Tudi v prihodnje bomo večino svojega časa preživljali v stavbah, zato dobro premislimo, kako jih načrtujemo. »Načrtovane bi morale biti tako, da bi nudile dovolj dnevne svetlobe in svežega zraka ter bile uglašene z našim 24-urnim cirkadianim ritmom. Načrt cirkadiane hiše omogoča življenje v sožitju z naravo ter prilagajanje spremenljivim dnevnim in sezonskim razmeram, hkrati pa nudi zaščito pred škodljivimi snovmi,« svetujejo v Veluxu. Tako načrtovanje bi prineslo velike koristi za zdravje in počutje posameznikov in družbe kot celote, izboljšalo produktivnost in zmanjšalo družbene stroške.

 

 

Podobni članki


Kontaktirajte ponudnika Velux

   
Ime in priimek:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Ali je samooskrba z elektriko za gospodinjstva donosna naložba, koliko lahko prihranimo in koliko nas naložba stane, nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj nove blagovne znamke Moja...

Sončna elektrarna, toplotna črpalka, električno kolo in klimatska naprava - Za popolno energetsko samooskrbo vašega gospodinjstva ne spreglejte poseben poletni OVEN PAKET ZA VZET, s sončno elektrarno na...

ponudniki toplotnih

SVEŽ PREGLED TRGA ZA TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne

SONČNE ELEKTRARNE

Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje

PREHOD NA TOPLOTNE ČRPALKE

Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa

PASIVNE IN SKORAJ NIČ - ENERGIJSKE HIŠE

Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove

DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE

Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.