Okužba z virusom Covid 19 se lahko za veliko ljudi spremeni v resno obolenje, zato se mnogi sprašujejo, kaj se lahko zgodi, če bodo obiskovali, delali ali živeli v prostorih, ki so umetno prezračevani. Še posebej sedaj, ko se otroci in šolajoča mladina vračajo nazaj v šolske klopi.
Po mnenju stroke se virus večinoma prenaša s kapljičnim prenosom, manj raziskana pa je okužba z aerosoli. Najučinkovitejši tehnični protiukrep, v borbi z virusom, je v zaprtih prostorih ustrezno prezračevanje, oziroma povečanje ciklov izmenjave zraka. Tehnični ukrep je črpanje čim večjih količin svežega okoljskega zraka v prostore in zmanjšanje ali odprava vračanja zraka, v katerem je možno, da se nahajajo virusi. Takih prilagoditev pa starejši sistemi niso zmožni, ali pa so potrebne predelave, ki niso poceni.
Druga možnost, za povečanje varnosti, je dodatna vgradnja filtrov in drugih sistemov za čiščenje zraka, v obstoječe razvodne kanale. Proizvajalci zmogljivih HEPA filtrov v zadnjem času svoje proizvode prodajo kar brez skladiščenja, iz proizvodnje neposredno na tovornjak.
HEPA je okrajšava za High Eficency Particulate Arrestance, oznaka pa v evropskem standardu pomeni, da mora filter prestreči 99,95 % vseh letečih delcev (s premerom 0,3 mikrometra in več). Danes je oznaka HEPA običajna v sistemih, kjer je čistost zraka osnovni pogoj za delovanje, to je gotovo v medicini, industriji hrane, zdravil, polprevodnikov in v nuklearnih objektih, bolnišnicah, javnih objektih, stanovanjskih hišah, vozilih in vsakovrstnih napravah. Virus Covid 19 pa je tako majhen, da tudi tako dobri filtri niso garancija, da se ne bo prebil skoznje.
Zato je naslednji ukrep vgradnja ultravioletnih sevalnikov v kanale, ki deaktivirajo virus, medtem ko zrak kroži po sistemu. Tudi proizvajalci teh sistemov so zelo iskani, saj se je povpraševanje pri njih v zadnjih mesecih povečalo za 580 %.
Strokovnjaki še priporočajo, da sistemi za prezračevanje velikih stavb začnejo delovati dve uri pred nameravanim odprtjem in delujejo še dve uri po zaprtju. Na ta način izvajajo notranjo dekontaminacijo in odstranijo še zadnje škodljive viruse, ki morebiti krožijo v sistemu.
Virus je majhen nanodelec. Ko ima ovoj iz vlage, meri do 80 nanometrov. V tem stanju je manj nevaren, saj zaradi gravitacije pada proti tlom. Kadar zračna vlaga v prostoru pade pod 30 %, se ta ovoj posuši in delec postane aerosol. To pomeni, da virus postane gibljiv kot zrak, posledično pa je tudi za prenos nevarnejši.
Ker vemo, da klimatske naprave povzročajo sušenje zraka, se z njimi priporoča hlajenje v pametnih mejah. Trenutno dokazov okužbe z aerosolom še ni, sklepa pa se, da je potek bolezni lažji, saj je količina vdihanega virusa manjša.
Najbolj poučni so primeri, ko med iskanjem vira okužbe forenzično ugotavljajo, kako se je virus širil. Analizirali so okužbe z virusom v avtobusu. Med 100 minutno vožnjo z avtobusom je obolel tisti, ki je sedel poleg okužene osebe X, ter več drugih, ki so sedeli dlje. Tisti ob oknih so ostali zdravi, torej je tok zraka skozi vozilo povzročil nekaj okužb. Drugi primer analize se je zgodil restavraciji, kjer naj bi se okužili obiskovalci, sedeči v toku hladnega zraka iz klime, ostali ne.
Vendar je potrebno ob tem poudariti, da so prezračevalne naprave, vzdrževane po navodilih proizvajalca in opremljene s HEPA filtri varne, ter da takšne zmanjšujejo možnost okužbe. Prezračevanje z zajemanjem svežega zraka (brez recirkulacije) je varno, kar velja tudi za letalski promet.
Prezračevanje je v času pandemije z virusom v javnih in zasebnih stavbah gotovo postalo pomembnejše kot kadarkoli prej. Ta zmanjšuje možnost okužb, tehniki morajo le zagotoviti stalno vzdrževanje naprav, ter stalno izmenjavo zraka.
Povezane vsebine
