Energetski preobrat in prehod na samovzdržni in ekološki način ogrevanja je proces, ki temelji na spremembi miselnosti porabnikov. Zavedanje o tem kaj natančno pomeni »obnovljiv vir energije« je torej ključno za uspešen proces energetske prenove in edini način za celosten strukturni premik. 

 

KWB kotel polena peleti sekanciKakovostne informacije so bistvene

Odgovornost ponudnikov ogrevalnih sistemov mora biti torej, ob sami prodaji, usmerjena v izobraževanje in informiranje splošne javnosti. Na osnovi kakovostnih informacij in splošnega izobraževanja moramo omogočati sklepanje odločitev na osnovi verodostojnih in bistvenih informacij, ob tem pa potencialnim kupcem na vsakem koraku nuditi strokovno oporo. Raven znanja je torej odločilna na vsakem koraku nakupnega procesa.

V nadaljevanju lahko najdete kratek izsek in pregled iz KWB priročnika, ki vam bo pomagal pri razumevanju goriv iz biomase.

 

Peleti

Približno 90 % vseh peletov se proizvede iz naravnih lesnih odpadkov in stranski produktov lesne industrije, kot npr. žagovina in lesni oblanci. Samo približno 10 % se jih pridela iz okroglega lesa, katerega lesna industrija iz razloga kakovosti ne more razžagati. Potrebna energija za proizvodnjo peletov iz lesne žagovine znaša 2,7 % energijske vrednosti peletov. Za primerjavo je pri pridobivanju zemeljskega plina potrebno 10 %, pri kurilnem olju pa 12 % energijske vrednosti goriva.

Bistvene lastnosti lesnih peletov so opisani v evropskem standardu EN 14961-2. Standard razlikuje razrede kakovosti A1, A2 in B. Za trg ogrevalne tehnike so pomembna kakovostna razreda A1 in A2, za zasebno uporabo pa se priporoča izključno uporaba kakovost A1.

 

Vsebnost energije

Večje, kot je razmerje med kWh ter nasutimi metri (nm), manjša je potreba po prostornini skladišča za gorivo. 1 nasuti meter odgovarja 0,4 kubičnemu metru (fm). Vsebnost vode (w) je delež vode, ki je v lesu, navedeno % sveže snovi.

 

Dejstva, ki jih ne smemo zanemariti

Gozdovi v Sloveniji pokrivajo dobrih 58 % naše površine, lesna zaloga pa je ocenjena na 338 milijonov kubičnih metrov. Lesni prirastek znaša dobrih 8 milijonov kubičnih metrov letno, izrabljamo pa zgolj 43 % prirastka. Ob lesnih peletih, sekancih in polenih se za obnovljiv način ogrevanja lahko uporabljajo tudi goriva, ki so stranki produkt kmetijstva. Koruzni storži, miskantus in olivne koščice so izjemen energent, ki beležijo ogromno energijsko vrednost.

 

 

kwb kurilna vrednost lesa

 

 

Več o ogrevalnih sistemin na polena, pelete in sekance lahko izveste na strani na www.kwb.si

Podobni članki


Kontaktirajte ponudnika KWB d.o.o.
   
Ime in priimek:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.