Svetovne smernice razvoja dirigirajo vsestranski ritem prilaganja. Če odmislimo izzive, ki jih morata na področju energetske stabilnosti za vsako državo posebej uresničevati gospodarstvo in politika, ne moremo zanemariti dejstva, da današnji tehnološko povsem odvisni človek živi v hudi fazi odklopa.
Zaradi hiperpotrošništva ter profitne naravnanosti svetovne ekonomije se nahajamo na točki preloma, ki nas opozarja, da bodo naši potomci plačali visok račun za brezglavo trošenje vsega, kar sedaj jemljemo iz narave, če se izčrpavanje virov ne ustavi. Prenaseljenost planeta, globalno neuravnotežena in prehitra industrializacija, neobvladljivi zdravstveni problemi zaradi onesnaževanja in še bi lahko naštevali, kažejo na izraziti manko prilagajanja spremembam. Predvsem pa, da je reševanje posledic zaradi izkoriščanja naravnih danosti planeta ušlo izpod nadzora.
Če danes porabimo preveč virov kot bi jih lahko, se tega ne da ovrednotiti, vendar za nami ostane neizbrisljiv ogljični odtis, v škodo enako dobrih bivanjskih možnosti naših potomcev. Vsi se zavedamo, da preživetje naših potomcev na planetu zahteva gospodarsko politični sistem, ki podpira bistveno večjo povezanost človeka s planetom, vzajemnost z njim ter nujno dopustitev regeneracije vseh njegovih podsistemov.
 |
Kakšno družbo želimo soustvarjati?
Kljub že dlje časa uveljavljeni rabi čistejših sistemov za učinkovito rabo energije, ki iz okolja prestrezajo trajne (obnovljive) vire energije, poraba električne energije stalno raste tudi v Sloveniji, s kurjenjem premoga pa se še vedno pridobi približno tretjina potrebne električne energije. Kulture, ki vzpodbujajo pohlep po lastnini in s tem po usmerjenosti k imeti, niso trajnostne. Kulture, ki pa spodbujajo usmerjenost k biti in delitvi stvari z drugimi, izhajajo iz povsem drugačnega nagnjenja. Katera od obeh prevlada in katera bo potlačena je odvisno od okolja in stimuliranje vrednot, ki človeškega bitja ne kvarijo, temveč ga bogatijo. ( vir> Fromm 1984:77)
Samozadostnost in samooskrba? Vam je blizu?
Veliko ekstencialnih problemov je povezanih s samooskrbo. To velja za samooskrbo s hrano ali drugimi ključnimi viri. Bolj kot je družba samooskrbna in trajnostna, bolj je varna. Vendar se nič ne spremeni, dokler se ne spremenijo navade in le-te lahko logiko sveta drastično spreminjajo.
Vsi poznamo koristi vračanja deževnice za splahovanje WC školjk, zalivanje vrta ali pranje avtomobila in neprecenljivosti vode, ko je suša, le malo pa je danes takih, ki si predstavljamo, da ni več daleč čas, ko bomo povsem samooskrbni tudi z električno energijo. Tehnologije že čakajo, manjka le še korak do spoznanja, ko bomo dojeli bistvo krožnega gospodarjenja z viri in ko bomo dojeli pomen vračanja nazaj naravi, kar iz narave jemljemo.
| Kaj pomeni Trajnostni razvoj v praksi? Belgijska Strategija trajnostnega razvoja je opredelila pet razsežnosti trajnostnega razvoja: globalno odgovornost, medgeneracijsko pravičnost, integracijo gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev, previdnostno načelo in načelo sodelovanja (javnosti pri odločanju). Svetovna komisija za okolje in trajnostni razvoj trajnostni razvoj razloži kot zadovoljevanje trenutnih potreb, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. |
Kako ambicioznim ciljem sledimo na ravni države?
Po sedanjih ocenah Ministrstva za okolje in prostor predstavlja cilj 25% energije iz OVE, ki pa bo precej težko dosegljiv. Soočeni smo z zaostanki pri gradnji HE na spodnji Savi in pri gradnji malih HE, vetrni potencial v Sloveniji žal ni zelo ugoden. V letu 2016 naj bi dosegli vmesne cilje OVE, predvsem zaradi preseganja pri rabi OVE za toploto, zaostajamo pa pri proizvodnji električne energije iz OVE in pri rabi OVE v prometu. Shema za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE naj bi bila že relativno obsežna, zanjo na leto porabimo okoli 150 milijonov evrov. Zato jo bo vlada v prihodnje širila v omejenem obsegu, največ za 10 milijonov novih vstopov letno.
Energetska prenova stavb do 2020
Do l. 2020 se v RS načrtuje prenova 9,2 mio m2 površin stavb; in sicer od tega 6,1 mio m2 stanovanjskih stavb, 1,8 mio m2 javnih stavb (obvezna letna prenova naj bi v obdobju do leta 2020 oz. 2030 znašala 3% stavb) v ožjem javnem sektorju ter 1,3 mio m2 stavb v zasebnem storitvenem sektorju. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost nam do leta 2020 nalaga, da bo oskrba z energijo manjša ali enaka 7.125 ktoe, raba končne energije pa manjša ali enaka 5.118 ktoe, s tem da raba končne energije do leta 2020 ne sme biti višja od 2.201 ktoe v prometu, 1.041 ktoe v gospodinjstvih ter 1.307 ktoe v industriji. Enako velja za emisije v prometu; leta 2015 povprečne emisije novih osebnih vozil v Sloveniji niso smele presegati 130 g CO2/km, leta 2020 pa bi naj bile omejene le na 95 g CO2/km.
Vlada RS načrtuje nadaljevanje projekta Energetske prenove stavb. V obdobju finančne perspektive 2014–2020 je na voljo 115,2 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. Prenovljena bo četrtina vsega stavbnega fonda oziroma okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin, od tega 1,8 milijonov kvadratnih metrov javnih stavb. Hkrati bi naj pripravili tudi Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometu, za uporabo elektrike, zemeljskega plina in vodika. Oblikoval bi se naj akcijski načrt za spodbujanje elektromobilnosti, ki povezuje ukrepe na področju prometa in prometne zakonodaje, ukrepe na področju finančnih spodbud in ukrepe za spodbujanje gospodarstva.
Povezane vsebine
