Predstavljamo pasivno hišo, nekakšen okoljsko socialni perpetuum mobile, ki je namensko zgrajena za socialno šibkejše uporabnike in predstavlja poseben primer dobre gradbene prakse v Sloveniji.

 

Način izvedbe pasivne hiše in vgrajeno tehniko v pasivne večstanovanjske stavbe smo že obravnavali, vendar le objekte v tujini, saj takšnih pri nas nismo zasledili. Na spletni strani IZS (Inženirska zbornica Slovenije) smo pred kratkim naleteli na opis prve take pasivne hiše pri nas, ki stoji v Vižmarju pri Ljubljani.

 

 

pasivna vecstanovanjska hisa

Škatlasta stavba je izoliranaz 20 do 30 cm izolacije

 

 

Razpored prostorov večstanovanjske pasivne hiše

V stavbi je 22 stanovanj za eno, dve, tri ali štiri osebe, v vsakem je kopalnica in opremljena kuhinja. Financiral jo je javni stanovanjski sklad občine Ljubljana, namenjena pa je bivanju socialno ogroženih oseb. Zaradi tega mora biti bivanje v njej čim cenejše.

Streha je prekrita s fotovoltaičnimi moduli skupne moči 14 kW, in lahko v sončnih dneh zajame toliko energije, kot jo je potrebno za obratovanje stavbe, ogrevanje sanitarne vode pri tem ni všteto. To vodo ogrevajo stanovalci v ločenih majhnih električnih grelnikih, po enim v vsaki stanovanjski enoti. Namen upravljalca stavbe je še, da bo za vrednost prodane sončne elektrike znižal najemnine in s tem ustvaril nekakšen okoljsko socialni perpetuum mobile.

 

 

pasivna vecstanovanjska

Na pogled običajna stavba je zgrajena v pasivnem standardu

 pasica aplikacija

 

Pasivna in zrakotesna hiša

Pasivna hiša je zgrajena v armiranobetonski izvedbi in v pasivnem standardu, kar pomeni, da je poraba energije za ogrevanje nižja od 15 kWh/m2  na leto. Stavba ni podkletena, temeljna ploskev pa leži na plasti plošč iz ekstrudiranega polistirena. Stene in strop so izolirane z 20 ali 30 cm izolacije, odpravljeni so vsi toplotni mostovi, tudi tisti pri balkonih. Obod ima toplotno prehodnost U=0,12 W/m2 K, okna so troslojna z U=7 W/m2 K. Ovoj je zrakotesen, pri nadtlaku 50 Pa je izmerjena zrakotesnost znašala 0,3 menjave na uro (dovoljeno 0,5 menjave), s čimer je potrjena zelo dobra izvedba stikov med različnimi gradbenimi elementi.  

 

 

pasivna vecstanovanjska hisa ogrevanje

Predgrevanje vstopnega zraka s toploto zemlje

 

 

pasivna vecstanovanjska hisa Izmenjevalec

Izmenjevalec se nahaja v dobro izoliranem ohišju¸

Dogrevanje je električno

Toplota zemljine pozimi predgreje zunanji zrak, poleti pa ga ohlaja za 5 do 10 stopinj pod zunanjo temperaturo. Zrak nadaljuje pot do  rekuperatorja toplote kapacitete 1.500 m3/h, ki deluje nepretrgoma in ima visok toplotni izkoristek – 92 %. Zrak se pred vpihom v prostore v zimskem času dogreje do 19°C, kar je ob velikih notranjih virih toplote, ki jih povzročajo stanovalci, zadostna temperatura za udobno bivanje. Za pokrivanje konic so pod stropnimi dovodi zraka nad okni nameščeni še majhni termostatsko krmiljeni električni radiatorji z močjo 400 W. Pretvorbo elektrike v toploto, ki jo zaradi nizkega izkoristka odsvetujemo, lahko uporabimo v pasivnih stavbah za dogrevanje, saj je poraba energije izjemno nizka.

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.