V kakšnem času se povrne vložek v rekuperacijo za povprečno stanovanje, hišo in za večjo poslovno stavbo?
Pri večjih sistemih lahko že prenosniki toplote z nižjimi izkoristki pomenijo prihranke 40, 50 ali tudi 100kW povratka na uro. Takšna investicija se s tem tudi ekonomsko hitro povrne. Prinaša pa ob tem tudi ostale učinke (svež zrak, brez neprijetnih vonjav, manj prahu), ki se težje poračunajo, se pa pokažejo v boljši učinkovitosti zaposlenih (manj zdravstvenih težav – posledično manj izostankov od dela). Stanovanjski objekti so pa z željo po čimvečji energetski učinkovitosti postali »neprodušni« in je prezračevanje vsekakor nujno.
 |
Ali lahko uporabnik sam opravlja osnovno vzdrževanje in menjavo filtrov?
Večina prezračevalnih naprav je zelo preprostih za vzdrževanje in čiščenje. Pri rekuperatorju je potrebna redna menjava filtrov, vsaj enkrat letno, ob tem jih nekajkrat tudi očistimo. Potrebno je tudi počistiti napravo in včasih tudi toplotni izmenjevalec. Posebnega dodatnega vzdrževanja sama naprava in sistem ne potrebujejo.
Ključen pomen za brezhibno delovanje naprav je še vedno na uporabniku samem, da prezračevalno napravo redno pregleduje in vzdržuje – v Sloveniji namreč periodični pregledi še niso obvezni, jih pa je možno pričakovati v prihodnosti.
 |
Koliko energije porabi za delovanje prezračevalni sistem povprečne enodružinske hiše in koliko to letno stane lastnika?
Prezračevalne naprave z rekuperatorjem nove generacije imajo izkoristek vračanja toplote 90 % in več. Imajo EC ventilatorje z izredno nizko porabo el. toka: poraba pa naj bi znašala manj kot 0,45 w/m3 izmenjave, najboljše naprave pa imajo tudi do 0,20 w/m3 porabe. Povprečna naprava porabi cca 600 kWh – to znaša 60 eur letno oz. 5 eur mesečno, kar predstavlja zelo nizek strošek napram prihranku, ki ga ob tem ustvarimo.
Učinki prezračevanja stanovanj, poleg energetskih prihrankov
Novi izolacijski materiali in tesnjenje stavb so privedli do potrebe po prezračevanju z rekuperacijo odpadne toplote: majhna izguba toplotne energije skozi ovoj stavbe in okna zadrži v prostorih tudi vso vlago, ki je produkt dihanja, kuhanja, pranja, likanja ter tuširanja.
 |
Z bivanjem v neprezračevani hiši upada tudi kvaliteta zraka: koncentracija ogljikovega dioksida raste, vonjave iz kuhinje in sanitarij se kopičijo…, kar ustvari nevzdržne razmere za bivanje. Brez vgrajenega prisilnega prezračevanja se zatečemo k odpiranju oken, s tem pa popolnoma izničimo investicijo v toplotni ovoj zgradbe. Takšno prezračevanje deluje le dokler je okno odprto, hkrati pa smo v tem času deležni tudi zunanjih dejavnikov: hrupa, prahu, cvetnega prahu, insektov,… Vgrajeno prezračevanje mnoge naštete težave odpravlja ter redno in nemoteno oskrbuje prostore s svežim zrakom, ob tem pa zagotavlja tudi energetske prihranke.
Da ne bi bili po nepotrebnem obremenjeni s predsodki o »prepihu in šumenju«, ne smemo sodobnih prezračevalnih sistemov s povratkom energije primerjati s klasičnimi kanalskimi prezračevalnimi sistemi, ki jih lahko najdemo v poslovnih prostorih. Poleg že predhodno omenjenih dejstev, so dobro izvedeni rekuperacijski sistemi popolnoma neslišni na vseh dovodih in odvodih. Zaradi visokih temperaturnih izkoristkov izmenjevalca tudi ne čutimo razlike v temperaturi med notranjim in svežim dovodnim zrakom.
