Dajmo možnost soncu in bogato bo poplačana naša generacija, zanamci pa še toliko bolj. Kaj je potrebno narediti za vključevanje sončnih elektrarn, ki bodo v Slovenji predstavljale v naslednjih desetletjih temeljni obnovljivi vir energije?
Vse večji delež obnovljivih virov v elektroenergetskem sistemu naznanja prihod obdobja, ko bomo električno energijo proizvajali le še iz obnovljivih virov. Kljub temu, da to predstavlja tektonske premike v elektroenergetskem sistemu oziroma spremembe, ki se jim ljudje načeloma upiramo, smo v začetek tega obdobja že vstopili.
 |
Spremembe bodo hude za vse udeležence elektroenergetskega sistema
Spremembe bodo velike za vse udeležence elektroenergetskega sistema, od velikih in malih (bodočih) proizvajalcev električne energije do skrbnikov distribucijskega (SODO) in prenosnega (ELES) omrežja, od elektrodistribucijskih podjetij do trgovcev z električno energijo. Vsi ti bodo imeli možnost izbire v odvisnosti od njihove velikosti, poznavanja trga, nagnjenosti k tveganju in njihovih poslovnih ciljev. Dosedanji sistem, od katerega se poslavljamo, je v veliki meri pogojen z obstoječo infrastrukturo, ki je bila postavljena bolj ali manj samo za enosmerni tok (tok energije poteka od proizvajalcev, ki jih je bilo malo, do porabnikov, ki jih je veliko) in predvideva velik obseg pasovne energije. Zaradi tega je ta sistem deloval dobro z velikimi termo in jedrskimi elektrarnami, kjer je možno vse dokaj natančno načrtovati vnaprej, nihanj ni dosti in s tem se ni potrebno ubadati (razen seveda na tehničnem nivoju!).
Z razpršenimi viri proizvodnje električne energije bo potrebno na novo prilagoditi elektroenergetski sistem
Sistem, v katerega prehajamo, je že po svoji zasnovi povsem drugačen od dosedanjega in prav zaradi tega bo oz. je prehod tako težak. Za »starim« sistemom stojijo monopoli in monopsoni, kjer so vsi vključeni udeleženci odvisni od dogovora le nekaj ključnih igralcev, največjih proizvajalcev oz. porabnikov. Tisti, ki niso v krogu ključnih igralcev, ne morejo vplivati ne na ceno, ne na režime odjema, ne na karkoli drugega. Z razpršenimi viri se to sedaj naglo spreminja.
Porabniki postajajo tudi proizvajalci, njihova poraba iz omrežja se manjša, ker »lastno« elektriko trošijo sami, proizvodnja bistveno bolj niha in količine električne energije v omrežju so, brez ukrepov in drugačnega sistemskega pristopa, hitro prevelike ali premajhne. Razpršeni viri, ki jih predstavljajo v glavnem obnovljivi viri energije, so namreč močno odvisno od naključnih dogodkov in vremena, zato je nujo vzpostaviti sistem, kjer se ne bo prilagajala le proizvodnja, ampak tudi poraba. Za to seveda niso dovolj le pametni števci in druge sodobne tehnološke rešitve, ki so že na voljo (porabniki, ki se, glede na razpoložljivo količino električne energije, sami vklopijo in tudi izklopijo), ampak tudi in predvsem drugačni tarifni sistemi, drugačni sistemi obračunavanja potrošene kakor tudi proizvedene in v omrežje oddane električne energije.
Pasovne energije imamo preveč in ne premalo
Zato seveda ne drži, da imamo danes premalo pasovne energije in da moramo poskrbeti še za dodatno (dodatni blok jedrske elektrarne Krško). Dejstvo je namreč ravno obratno: pasovne energije imamo preveč in vedno bolj nam bo, z rastjo deleža obnovljivih virov energije, ta hodila v napoto. Kaj bo torej potrebno narediti za vključevanje sončnih elektrarn, ki bodo v Slovenji predstavljale v naslednjih desetletjih temeljni obnovljivi vir energije?
Kje smo razvojno v Sloveniji na področju el. energije?
V Sloveniji, tako kot drugod po svetu, moramo poskrbeti za električno distribucijsko omrežje, ki bo električno energijo prenašalo enako kvalitetno v obe smeri, saj več nimamo na eni strani proizvajalcev in na drugi strani porabnikov, oboji sedaj nastopajo v obeh vlogah, v odvisnosti od potreb, časa, razmer, vremena…
Vlaganja v prenosno omrežje bodo morala slediti tej logiki. Za to so potrebne investicije v infrastrukturo, v pametne števce, v potencialne shranjevalnike električne energije, ki se aktivirajo v eni ali drugi smeri po potrebi (električni avtomobili ipd.), predvsem pa tudi v razširitev samih kapacitet, torej v sončne elektrarne. V majhne in velike. Spodbujati je potrebno gradnjo le teh, ne nujno s subvencijami in davkoplačevalskim denarjem kot so bili tega navajeni veliki centralizirani proizvajalci (termo in jedrske elektrarne), ampak s pametno davčno politiko, z ustreznimi tarifnimi sistemi, z ekološkimi taksami in tudi z ozaveščanjem o možnostih, ki nam jih vsem državljanom takšna energetska politika, kot majhni državi brez lastnih fosilnih energentov, daje.
Združenje slovenske fotovoltaike GIZ
