Vsi tisti, ki za ogrevanje uporabljajo energetsko manj učinkovite energente in ogrevalne sisteme (npr. kotle za kurilno olje in utekočinjen naftni plin ali električne radiatorje), lahko s premišljeno investicijo v eno izmed sodobnih ogrevalnih tehnologij ustvarijo dolgoročni prihranek, izboljšajo kakovost zraka in najpomembneje –  dosežejo zmanjšanje stroškov ogrevanja.

Velik vpliv na povečano rabo energije ima ogrevalni sistem, pri katerem v Sloveniji prevladujejo stari ogrevalni sistemi z nizkimi izkoristki in posledično večjo porabo energije kot je to potrebno. Prav zato je zamenjava starejših ogrevalnih sistemov z novimi velika priložnost za povečanje energetske učinkovitosti.

 

plinski kotel

Foto: Viessmann d.o.o.

 

Pri odločitvi za zamenjavo energenta in ogrevalnega sistema je pri ponudnikih in energetskih svetovalcih najprej potrebno natančno preveriti začetne izdatke investicije in letne stroške goriva med obratovanjem sistema. Ni namreč vseeno, ali vas ogrevalni sistem že na začetku stane 3.000 ali 10.000 evrov. Primerjava investicijskih stroškov in cene energentov kažejo, da je odločitev za preklop na zemeljski plin v tem primeru med najugodnejšimi rešitvami.

baner plinski kotli

Zemeljski plin je med vedno bolj prepoznanimi ogrevalnimi sistemi in energenti, katerega cena se je v zadnjih letih občutno znižala. Tehnologije na zemeljski plin omogočajo nadpovprečne izkoristke, investicija v kondenzacijsko plinsko peč pa je do trikrat nižja kot pri ostalih ogrevalnih sistemih. Prav zato ima zemeljski plin najkrajšo dobo vračanja, saj se investicija prehoda na zemeljski plin »na ključ«, tj. okrog 3.000 evrov dalje za stanovanjsko hišo, vrne od dveh let dalje.

Poleg tega pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter bistveno manj emisij kot pri ostalih fosilnih gorivih. Njegove prednosti so najbolj izrazite v povezavi z učinkovitim ogrevalnim sistemom kot sta kondenzacijski kotel ali plinska toplotna črpalka, zaradi česar se zemeljski plin uvršča med okoljsko najprimernejše energente. Tega se zavedajo tudi številni uporabniki, katerih število v Sloveniji iz leta v leto raste – danes jih je že okrog 130.000 v 82 občinah.

 

Podobni članki


Kontaktirajte ponudnika GIZ DZP, g.i.z.
   
Ime in priimek:
Naslov:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.