Steklo zavzame 70 % površine okna. Pri zamenjavi oken se poleg vseh kriterijev (širine profila, števila prekatov in tesnil, vrste okovja …) odločamo tudi za vrsto stekla.
Izbirate lahko med 2- 3- ali celo 4-slojno zasteklitvijo, po možnosti s toplimi medstekelnimi distančniki. Vendar pozor, saj vsaka vrsta zasteklitve prinese svoje prednosti (boljša toplotna učinkovitost, manjši vdor vročine) in tudi pomanjkljivosti (manjša prepustnost svetlobe, povečana teža krila in s tem večje povešanje). Katera okna in katera zasteklitev je najprimernejša za vas? S 35 letnimi izkušnjami steklarstva vam bomo v Termoglasu znali odgovoriti na ta vprašanja.
Mrzla zima ali vroče poletje: okna z večnamensko Termoglas zasteklitvijo SOLAR omogočajo, da se dobro počutite v svojem domu in hkrati prihranite z energijo, brez večje izgube dnevne svetlobe. |
Za zmanjšanje toplotnih izgub je smotrno razmisliti vsaj o osnovni troslojni zasteklitvi s katero dosegamo Ug -0,7 w/m2K. In če se že odločamo o troslojni zasteklitvi je najbolje,kar trenutno lahko standardno kupite Ug-0,5w/m2K. V vseh teh U vrednostih okna, stekla, distančnika pa se kar malce pozabi na g vrednost.
Z izolacijskimi stekli, ki so sestavljena s klasičnimi nizko emisivnimi stekli, zmanjšujemo prehod ogrevane toplotne iz hišnih prostora ven. Koliko je tega prehoda nam pove U vrednost stekla. Čim nižja je, večji so prihranki na stroških ogrevanja.
Poleti pa, v kolikor nimamo ustreznega senčenja, se lahko ravno ta funkcija spremeni v povišanje stroškov klimatiziranja. Stekla namreč prepuščajo sončno energijo v prostor in ker nam ta delujejo kot pozimi, se toplota odbija nazaj v prostor s čimer se ustvarja efekt tople grede.
Koliko toplote steklo prepušča v bivalne prostore nam pove solarni faktor (g). V vročih letnih dneh so površine oken izpostavljene sončni energiji višji od 400 W/m2. Tradicionalno izolacijsko steklo prepušča v prostore okoli 80% te energije, kar je pogosto nevzdržno. Termoglas SOLAR steklo združuje tako visoko stopnjo toplotne izolacije kot tudi sončno zaščito, vendar ne na račun zatemnitve prostorov. Prehod sončne energije se zmanjša na samo 42%. Nižji prehod sončne toplote vzdržuje nizke temperature znotraj stekla, kar omogoča večjo udobnost v prostorih in prihranek pri klimatiziranju prostorov. Razmišljanje, da nam bo sonček pozimi dogreval prostore je iz finančnega vidika napačno. Saj je poletni strošek ohlajanja za eno stopinjo, enak trem enotam energije v primerjavi z zimskim dogrevanjem ene stopinje.
Najboljša zasteklitev je tista, ki nam skozi vse leto vzdržuje konstantne temperature, glede na naš vložek energije. Dogrevamo ali ohlajamo glede na letni čas, brez nepotrebnih izgub.
Več inormacij lahko dobite na