Vsako stavbo, starejšo od dvajset let, bi bilo treba energijsko prenoviti, o tem ni nobenega dvoma. Na ta način namreč pomembno zmanjšamo porabo energije za ogrevanje in hlajenje objekta, predvsem pa močno izboljšamo kakovost bivanja. Celovita prenova, ki ponavadi vključuje tudi novo razporeditev prostorov, je še toliko bolj pomembna, če se lotevamo preurejanja neizkoriščene podstrehe v bivalno mansardo.
Normal
0
21
false
false
false
SL
X-NONE
X-NONE
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:8.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:107%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,sans-serif;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;
mso-fareast-language:EN-US;}
Novogradnje so danes z vidika velikosti stanovanjske površine načrtovane veliko bolj premišljeno, kot so bile pred desetletji. Takrat je med graditelji prevladovalo razmišljanje, da mora biti hiša dovolj velika, da bo lahko v njej čez nekaj let živel še vsaj en otrok s svojo družino. A otroci so imeli svoje načrte, življenje so si ustvarili drugje, podstrešja (in marsikje tudi etaže pod njimi) pa so ostala prazna. V zadnjih letih, ko trg dela mladim ponuja večinoma prekarne zaposlitve in je stanovanjsko posojilo za nakup nove (ali rabljene) nepremičnine privilegij tistih redkih srečnežev, ki jim je uspelo dobiti zaposlitev za nedoločen čas, so neizkoriščeni prostori pod streho velikokrat edina možnost, da si mladi lahko ustvarijo dom. Naložba v preobrazbo nebivalne podstrehe v bivalno je namreč cenovno veliko bolj dostopna kot nakup nepremičnine.
| ||||||||||
| Na straneh naše nove tematske priloge Zdrava hiša bomo v petih nadaljevanjih – v štirih tiskanih izdajah revije Varčujem z energijo in petih spletnih izdajah – poskušali osvetliti nekatere najpogostejše dileme, s katerimi se srečujejo investitorji, ki se hkrati z energijsko prenovo hiše lotevajo tudi urejanja bivalnih prostorov pod streho. | ||||||||||
Za prenovo je ključen dober načrt
Seveda je pomembno, da so prostori pod streho zasnovani, razporejeni in opremljeni tako, da se bomo v njih dobro počutili. Po drugi strani je veliko investitorjev, ki so se prenove hiše lotili »kampanjsko«, na lastni koži izkusilo, da lep interier in nova okna, skozi katera v stanovanje sicer prihaja več svetlobe, a ne omogočajo več naravnega prezračevanja skozi netesna mesta, še zdaleč ne zagotavljajo kakovostnega bivanja.
Zakonodaja od graditeljev zahteva upoštevanje smernic energijsko varčne gradnje in prenove, zaradi katerih se poraba energije v stavbah občutno zmanjšuje, a če se prenove ne lotimo celovito, marsikatera prednost kaj hitro postane pomanjkljivost. Nova toplotnoizolativna fasada, na primer, lahko zakrije kontrukcijske razpoke, ki se bodo prej ali slej ponovno pokazale, če jih pred izvedbo fasade ne bomo sanirali. Nova okna, kot že omenjeno, prepuščajo več svetlobe, ker pa odlično tesnijo, je treba pravočasno razmisliti, kako bomo v bivalnih prostorih zagotovili zadostno prezračevanje. V nasprotnem primeru bo v bivalnih prostorih zaradi pomanjkanja svežega zraka ne samo zatohlo, ampak tudi vlažno. Posledično bo bivanje vse prej kot prijetno in predvsem zdravju škodljivo.
S pravimi vprašanji do pravih rešitev
Ko se odločamo za prenovo mansarde, je torej priporočljivo razmisliti, ali bi bilo na objektu in v njem smiselno izvesti še kakšno drugo obliko prenove. Zastaviti si moramo prava vprašanja, odgovori pa nas bodo pripeljali do prave ali pa vsaj najbolj optimalne rešitve. Vprašanj, ki se porajajo investitorjem pred začetkom prenove, ni malo. Če odmislimo tista, povezana s finančnim vidikom, se najpogosteje sprašujejo, kako zagotoviti dovolj svetlobe, svežega zraka, kako se znebiti vlage, ki jim je do zdaj grenila življenje, kako poleti preprečiti pregrevanje bivalnih prostorov pod streho, pozimi pa v njih zagotoviti prijetno toploto …
Univerzalnih odgovorov seveda ni mogoče pričakovati, razlikujejo se od objekta do objekta, od primera do primera, dejstvo pa je, da je omenjene težave mogoče odpraviti ali pa vsaj občutno omiliti s pravilno načrtovano prenovo. Pri iskanju odgovorov vam lahko pomaga tudi energetski svetovalec, na primer, ki si bo ogledal stanje na terenu in na podlagi videnega svetoval ustrezne rešitve.
Urejanje bivalnih prostorov pod streho je običajno povezano z bolj ali manj obsežnimi gradbenimi posegi. Z arhitekturnega vidika je torej urejanje mansarde poseg, ki spreminja celotno podobo objekta, tako vizualno kot tudi tehnično in funkcionalno. Strehe starejših hiš imajo naklon med 25 in 35 stopinjami, zato primanjkuje stojne višine. Investitorji tako pogosto razmišljajo o izvedbi frčade, spremembi naklona strehe, spremembi višine strehe ipd. Pred začetkom kakršnih koli s tem povezanih del se je treba najprej prepričati, da bo konstrukcija prenesla dodatne obremenitve, nato pa poskrbeti, da bo prostor pod streho dobro in pravilno toplotno zaščiten.
Brezplačen ogled revije Varčujem z energijo |
Glede na to, da omenjene spremembe na ostrešju spreminjajo tudi fasado na vseh štirih straneh objekta, je vsekakor smiselno razmisliti o energijski in arhitekturni prenovi celotnega stavbnega ovoja. Pri tem je zelo pomembno, da se toplotna izolacija strehe spoji s toplotno izolacijo fasade nad zunanjim zidom na vseh štirih straneh. Toplotna izolacija strehe mora potekati čez nižji zid, stiki s fasadno izolacijo pa morajo biti popolnoma tesni. S tem so odpravljeni najbolj pogosti toplotni mostovi in v mansardi zagotovljeno bivanje brez plesni in nepotrebnih izgub toplote. Žal je našteto za nekatere izvajalce pretrd oreh. Še vedno se namreč zgodi, da obzidajo kapno lego, betonski zaključek oziroma venec v ’špici’ pa naredijo do vrha špirovcev, namesto da bi bil približno 40 centimetrov nižji.
Več o tem, kako ustrezno toplotno izolirati poševno streho, pa naj bo masivna ali z leseno konstrukcijo, katere izolacijske materiale izbrati, kako jih pravilno vgraditi in kaj storiti, če primanjkuje prostora za vgradnjo ustrezne debeline toplotne izolacije, lahko preberete na naslednjih straneh.
O prenovi razmišlja kar 23 odstotkov Slovencev Po podatkih državnega statističnega urada je sicer v Sloveniji kar 70 odstotkov skupnih površin stanovanjskih stavb in 60 odstotkov skupnih površin nestanovanjskih stavb zgrajenih pred letom 1985. To pomeni, da je potencial za prenovo ogromen, še zlasti če upoštevamo, da je življenjska doba posameznega konstrukcijskega materiala (streha, fasada, okna) približno 30 let. | ||||||
Še pred izvedbo toplotne izolacije strehe je treba vedeti, kako bomo v mansardi zagotovili dovolj naravne svetlobe – bodisi z večjimi fasadnimi okni, če smo dvignili streho bodisi s strešnimi okni ali frčado. Pri tem je dobro vedeti, da strešna okna zagotavljajo trikrat več svetlobe kot frčada, tudi če mansarda ni odprta do slemena. Če pa je odprta do slemena, velja, lahko strešna okna umestimo višje, zato bo naravna osvetlitev globinska in bolj enakomerna, kar pomembno vpliva na kakovost bivanja pod streho.
Tako kot velja, da je treba skrbno načrtovati celotno prenovo neizkoriščene podstrehe, velja tudi, da je nujno skrbno načrtovati naravno osvetlitev oziroma umestitev okenskih odprtin. Ne samo zaradi bivalnega ugodja, ampak tudi zaradi toplotnih dobitkov in naravnega prezračevanja ob ugodnih zunanjih temperaturah. Pri tem si arhitekti pomagajo s programskim orodjem, s katerim izračunajo potrebno osvetlitev in prikažejo, s kakšno razporeditvijo okenskih odprtin je mogoče doseči najbolj optimalno osvetlitev.
