Zmerjene temperature globalno in v Sloveniji

V začetku leta smo zabeležili izredna nihanja temperatur, zima pa je bila po stroških za ogrevanje ena bolj hudih. Za ogrevanje smo v zadnjih dveh zimah porabili več kot običajno.

Za letošnjo zimo so bile sicer značilne povprečne temperature, z izjemo hladnega meseca februarja  ter enega najhladnejših zaključkov meteorološke zime v zadnjih 70 letih; ob tem, da so se temperature od hudega mraza do pomladno visokih temperatur dvignile v dveh tednih.

 

temperature po svetu ogrevanje

 

Veliki temperaturni odkloni

Potem, ko se je večji del februarja temperatura držala blizu dolgoletnega povprečja, se je konec meseca močno ohladilo. Na prelomu iz februarja v marec je bilo po nižinah nekaj dni zapored od 10 do 15 °C hladneje kot običajno v tem času. To predstavlja zelo velik temperaturni odklon in enega najhladnejših zaključkov meteorološke zime v zadnjih 70 letih. V prvi dekadi marca so se ob hitri spremembi vremenskega stanja nad Evropo temperatura pri nas naglo zviševale. Tako močna otoplitev v približno desetih dneh konec meteorološke zime ali na začetku meteorološke pomladi kot letos je redka; podobno je bilo v zadnjih desetletjih le v letih 1948, 1963, 1978 in 1994. Močna otoplitev je hitro pobirala zajetno snežno odejo - v le nekaj dneh je marsikje skopnel ves sneg, ponekod tudi več kot pol metra. Podobno hitro taljenje zajetne snežne odeje smo imeli marca v posameznih nižinskih delih države le v letih 1952, 1955, 1963, 1976 in 2004.

 

Izredno nizke temperature ob meteorološki pomladi

Dolgoletni nizi uradnih meteoroloških meritev pri nas kažejo, da podobno mrzlo vreme zadnje dni februarja ali prve dni marca, nastopi nekajkrat na stoletje. Pogostejši, a vendar še zdaleč ne vsako leto, je takšen mraz januarja ali v prvi polovici februarja, ki je povprečno najhladnejši del leta.

Zadnje podobno februarsko hladno obdobje je bilo lani januarja, predtem pa v prvi polovici februarja 2012. Da najdemo podoben mraz na prehodu iz februarja v marec pa se je potrebno ozreti vsaj do leta 2005, ko je proti koncu februarja po nižinah zapadlo okoli 20, 30 cm snega, nato se je močno ohladilo. 1. marca 2005 je bilo v Ljubljani -14,1 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,9 °C in v Babnem Polju kar -30,0 °C.

Severna polobla nad 24° geografske širine se v zadnjih desetletjih ogreva mnogo hitreje od ekvatorialnega pasu in južne poloble. Leto 2016 je bilo zlasti na severu kot celoti daleč najtoplejše v več kot stoletnem nizu meritev.

 

globalno segrevanje

 

Leto 2016 najtoplejše v zadnjih 100-ih letih

Izračuni svetovnih podnebnih središč, ki obdelujejo temperaturne meritve z vsega sveta, kažejo, da je bilo leto 2016 na svetovni ravni verjetno najtoplejše v več kot stoletnem nizu meritev. Na številnih območjih po svetu je bilo leto rekordno toplo.

Po izračunih Ameriške državne uprave za oceane in ozračje (NOAA) je bilo leto 2016 na vseh celinah zelo toplo; Severna Amerika je dosegla rekord (0,33 °C nad prejšnjim rekordom iz leta 1998), v Afriki in Južni Ameriki je bilo leto 2016 drugo v Evropi in Aziji tretje in v Oceaniji peto najtoplejše v obdobju 1880–2016.

Najbolj izjemne razmere pa so bile po izračunih Nasinega Goddardovega inštituta za vesoljske raziskave v delu Arktike, kjer je bilo leto 2016 okoli 4 °C toplejše od primerjalnega obdobja 1951–1980. Ta temperaturni odklon je sovpadal z majhnim obsegom morskega ledu na Arktiki skozi vse leto.

Vir: meteo.arso.gov.si

 pasica aplikacija

 

Rekorden mraz leta 1986: Starše pri Mariboru, -24,5 °C

Podobno izjemno hladno je bilo leta 1986, le da je bil takrat februar celo še hladnejši, saj se večino dni temperatura po nižinah ni dvignila nad ničlo. Ob koncu meseca se je mraz še zaostril, nekaj dni zapored je bilo zjutraj marsikje okoli -20 °C, čez dan pa je bilo nekaj stopinj pod ničlo. 27. februarja je bilo v Staršah pri Mariboru -24,5 °C, v Murski Soboti dan kasneje -22,7 °C, 1. marca pa se po nižinah v notranjosti čez dan ob sneženju ni ogrelo niti do -5 °C.

 

Ko smo izmerili več kot -20°C

Rekorden mraz smo večinoma izmerili v letih 1948 in 1963. 26. in 27. februarja 1948 je bilo v Ljubljani -21,0 °C (takrat je bilo merilno mesto za Bežigradom na samem robu mesta in pod manjšim vplivom mestnega toplotnega otoka kot sedaj), 26. februarja v Celju celo -28,4 °C. Leta 1963 so bili med najbolj izstopajočimi naslednji izmerki: -23,6 °C 28. februarja v Murski Soboti, nato pa 1. marca -31,1 °C v Babnem Polju, -26,4 °C v Kočevju in -25,6 °C v Staršah pri Mariboru.

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.