Kako napredni smo na področju ogrevanja z lesom, ter o veljavni zakonodaji na področju malih in srednjih kurilnih naprav, smo se pogovarjali z energetskim svetovalcem Matjažem Valenčičem.

 

 

biomasa kotel na polena froling

 

Primer: kombinirani Ikotel na polena in pelete, Fröling Sp DUAL

 

 

Je strokovnjak, ki dobro pozna razmere v Sloveniji in opozarja, da smo z vidika ekoloških vplivov kurjenja z lesom v Sloveniji še vedno šibki. Večina uporabnikov najbrž niti ne ve, da imamo veljavno uredbo, ki določa da se sme uporabljati kotle na trdo gorivo, (izdelane od leta 1996 do leta 2011), če emisije snovi v zrak ne presegajo dovoljenih mejnih vrednosti, starejše kotle na trdo gorivo pa je potrebno do 31. decembra 2015 prilagoditi dovoljenim vrednostim emisij ali pa jih zamenjati.

 

Kaj je bistveno pri nakupu sodobnega kotla na polena, kakšnega priporočate?
Investitorji naj izbirajo med kotli, ki so boljši od predpisanih minimalnih vrednosti  emisij za degradirana področja, to je vrednost emisij prašnih delcev pod 20 mg/m3; ogljikovega monoksida pod 400 mg/m3; kurilne naprave pa morajo imeti prigrajen hranilnik toplote v velikosti vsaj 55 l/kW toplotne moči kurilne naprave, oz. min.12 litrov na liter polnilnega prostora z drvmi. Neprimerni kotli so kotli s pregorevanjem, oz. zgornjim odgorevanjem.Za pravilno zgorevanje lesa je veliko  primernejši uplinjevalni kotel, z dovodom primarnega in sekundarnega zraka za zgorevanje, kotel pa mora imeti prigrajen hranilnik toplote. Kurišča s pregorevanjem so neprimerna za zgorevanje drv.

 

 

ENERGETSKI_SVETOVALEC_MATJAZ_VALENCIC

Energetski svetovalec Matjaž Valenčič

 

 

Kaj pri kurjenju s poleni najpogosteje delamo narobe?
Pogoji za pravilno kurjenje lesa je ustrezno vgrajena kurilna naprava, zračno suha drva primerne velikosti, ter upoštevanje navodil proizvajalca. Kotli, ki imajo kurišče na pregorevanje, ob tem vsa naložena drva gorijo hkrati, v kurišču pa zato primanjkuje kisika za zgorevanje. Tako veliko plinov ne zgori in so vzrok škodljivih emisij v okolico. Učinek je še izrazitejši pri kuriščih, kjer je dovod zgorevalnega zraka reguliran v odvisnosti od temperature v prostoru, temperature peči ali medija za prenos toplote. Zgorevanje se izboljša, če se drva nalagajo v manjših količinah tako, da se žerjavico odrine na eno stran zgorevalne rešetke, drva pa naloži na drugo stran, vendar jih je zato treba dodajati pogosteje. Kakovost zgorevanja precej izboljša prigradnja hranilnika toplote. Drva naj bodo suha, ravno prav velika, nalaganje manjših količin drv naj bo pogosto in tik ob žerjavico. Temen dim iz dimnika je znak slabega zgorevanja (prašni delci, nezgorele ogljika), katran in saje, ki se nabirajo v kotlu, dimovodni cevi ali dimniku, kažejo na nepravilno kurjenje.

 

Kako dobro smo osveščeni na področju ogrevanja z lesnimi kurivi?
Pogosto nas občani sprašujejo, kako znižati stroške ogrevanja, redko pa, kako znižati emisije dimnih plinov. Sodobni uplinjevalni kotli zagotavljajo uplinjevanje lesa in zgorevanje trdne in plinaste faze. Tak kotel centralnega ogrevanja ima zalogovnik za gorivo, kurišče in zgorevalno komoro. V zalogovniku poteka sušenje, segrevanje in uplinjevanje hlapnih gorljivih snovi, na kurišču zgoreva lesno oglje, v zgorevalni komori pa zgorevajo hlapne gorljive snovi. Kotel ima urejen dovod zraka v kurišče in v zgorevalno komoro. Praviloma je prigajen tlačni ali sesalni ventilator, ter lopute primarnega in sekundarnega zraka, lahko ima lambda sondo za nadzor zgorevanja. Tudi pri teh kotlih je obvezna prigradnja hranilnika toplote. Praviloma se drva naloži v zalogovnik za gorivo enkrat dnevno, zgorevanje traja do 8 ur, ogrevanje stavbe iz hranilnika toplote pa 24 ur.

baner lesna biomasa kotli

Kako preverimo ali naš kotel ne presega mejnih vrednosti emisij?
Dimnikar vas je ob čiščenju dimnika in kotla dolžan opozoriti na odpravo morebitnih pomanjkljivosti na kotlu, dimnih vodih, pomožni napravi ali zračnikih, zaradi katerih je presežena mejna vrednost emisij snovi v zrak ali temperature dimnih plinov. Dolžan vas je opozoriti, če obstaja tveganje z onesnaženjem z gorivi ali požara. 


Takoj smo dolžni ukrepati, če dimnikar posumi na verjetnost požara ali zastrupitve z CO - ogljikovim monoksidom. Šest mesecev je skrajni rok za odpravo pomanjkljivosti. Pristojni inšpektor odredi prepoved uporabe kurilne naprave, če uporabnik ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem roku.

 

Kako pristopiti, da bodo zamenjave kotlov na lesno biomaso množičnejše?
Potrebno je vzpostaviti državno evidenco malih kurilnih naprav in storitev, s tem pridobiti realno sliko stanja in začrtati ukrepe za zmanjšanje emisij. V Sloveniji imamo v uporabi 600.000 malih kurilnih naprav, država pa z evidencami zamuja že vrsto let. Situacija se poslabšuje zaradi zamenjave oljnih gorilnikov s peletnimi gorilniki, katerih administrativni nadzor je opravila tržna inšpekcija. Rezultati niso najboljši, na trgu je bilo ugotovljenih večje število neskladnih kotlov. Več o primerjavah posameznih sistemov ogrevanja s poleni, in peleti, najdete v tematskem priročniku Živimo z lesom na portalu www.varcevanje-energije.si

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.