Fotovoltaika je v večih evropskih državah že konkurenčna brez podpor, v Sloveniji pa smo tudi temu dokaj blizu.
Odgovarja mag. Robert Otorepec, podpredsednik ZSFI in direktor Sol navitas d.o.o.
 |
Ali držijo navedbe, da če država še želi spodbujati sončne elektrarne, se zvišanju računov za elektriko ne bo mogla izogniti?
Za spodbujanje investicij v vse obnovljive vire, ne samo sončne elektrarne, je potrebno dvigniti prispevek za obnovljive vire, ki ga plačujemo vsi porabniki električne energije v Sloveniji. Pri tem pa je potrebno pojasniti nekaj podrobnosti.
Ta prispevek je bil junija 2011 znižan celo za 44 %. Povprečno slovensko gospodinjstvo mesečno plačuje za obnovljive vire le 1 EUR, povprečno nemško gospodinjstvo pa 10 EUR. Občutnemu zvišanju računov za elektriko se v prihodnje res ne bomo mogli izogniti, ampak ne zaradi višjega prispevka za obnovljive vire, ki bo družinske proračune obremenil k večjemu za dodatni euro na mesec, ampak zaradi tega, ker je električna energija v Sloveniji kar za 50 % cenejša od električne energije v Nemčiji, Italiji, Avstriji. Zaradi tega je naše elektroenergetsko omrežje eno najslabših v Evropi. Poleg tega, da se bo podražili tržna cene električne energije, bo zelo kmalu veliko sredstev potrebno nameniti tudi sanaciji in izgradnji elektroenergetskega omrežja.
 mag. Robert Otorepec, podpredsednik ZSFI in direktor Sol navitas d.o.o. |
Kako učinkovito se z rastjo sončnih elektrarn in s tem večanja podpor spopadajo druge države v EU, ki so veliko pred nami?
V večini teh držav gospodinjstva in gospodarstvo plačuje električno energijo po realni ceni, saj ta ni podcenjena, kot to velja za Slovenijo. S hitrim nižanjem cen sončnih elektrarn te postajajo vse bolj konkurenčne tudi z zelo nizkimi podporami ali celo brez podpor. Situacija pa je sicer od države do države precej različna, zato enotnega recepta za podpore ni.
Kako uspešni smo z zasledovanjem cilja 20% elektrike iz obnovljivih virov energije?
V Sloveniji smo še dokaj daleč od zastavljenih ciljev. Razen pri sončnih elektrarnah in delno pri biomasi in bioplinu na področju ostalih obnovljivih virov, kot so veter, geotermalna energija nismo naredili praktično nič. Pri malih hidroelektrarnah pa se zaradi zelo dolgotrajnih postopkov za pridobitev dokumentacije, ki v povprečju trajajo 7 let, zadeve tudi zelo počasi premikajo.
Komu je v interesu, da se trg s fotovoltaičnimi elektrarnami omeji?
Upamo, da nikomur.
Ali imamo v Sloveniji viške elektrike iz obnovljivih virov energije?
Ne.
Ali obstaja problem prodaje zelene elektrike v Sloveniji, ta ne bo vplivala na podražitve?
Občutna podražitev električne energije v Sloveniji je samo vprašanje časa, vendar ne zaradi obnovljivih virov energije. Zaradi njih je potrebno dvigniti le prispevek za obnovljive vire, iz katerih se izplačujejo subvencije za proizvedeno električno energijo iz OVE, vendar bo dvig tega prispevka zanemarljiv, v primerjavi z ostalimi razlogi, zaradi katerih se bo podražila električna energija.
Ali se da podražitve časovno napovedati?
Prispevek za vse obnovljive vire energije bo potrebno dvignili že konec letošnjega leta.
Kako je letos s ceno opreme za izgradnjo sončnih elektrarn, ter kakšen je trend v razmerju nižanja podpor?
Fotovoltaika je edini vir energije, kateremu cena v zadnjih letih strmo upada. Večina ostalih virov (npr. nafta), se v zadnjih letih strmo draži.
Cena izgradnje sončne elektrarne se je samo v zadnjih treh letih znižala za več kot polovico. Če se je še leta 2009 električna energija iz sončnih elektrarn plačevala po več kot 0,40 EUR, se danes plačuje še samo po 0,18 EUR za kWh.
Od 1. julija letos v Sloveniji elektrika iz sončnih elektrarn prejema že nižje podpore kot električna energija proizvedena iz biomase, v naslednjem letu pa bo že cenejša kot električna energija iz bioplinarn.
Je preoranjeno govoriti, da je fotovoltaika primerna in perpektivna tudi z manjšimi podporami države ali brez?
Fotovoltaika je v kar precej evropskih državah že konkurenčna brez podpor, v Sloveniji pa smo tudi dokaj blizu temu.
Za elektriko iz sončnih elektrarn danes v Sloveniji dobimo skupaj z državno subvencijo 0,19 oz. 0,18 EUR/kWh. Gospodinjstva pa v povprečju plačujemo za električno energijo 0,12 EUR (brez DDV).
Državne podpore za sončne elektrarne so torej potrebne še največ dve, mogoče tri leta, da cene investicij v sončne elektrarne še malo padejo, na drugi strani pa se bo dvigovala cene električne energije.
Zato bo čez tri leta že skoraj gotovo ceneje, če bomo porabljali električno energijo iz lastne sončne elektrarne, kot da bi jo plačevali elektro podjetjem. Električna energija iz sončnih elektrarn bo tako postala prvi obnovljivi vir, za katerega državi ne bo potrebno več plačevati podpor.
Za elektriko iz sončnih elektrarn danes v Sloveniji dobimo skupaj z državno subvencijo 0,19 oz. 0,18 EUR/kWh.
Povprečno slovensko gospodinjstvo mesečno plačuje za OVE 1 EUR, povprečno nemško gospodinjstvo pa 10 krat toliko.
