Še vedno so modre barve, oglati in nameščeni na strehah. Vendar se bo njihova oblika začela kmalu spreminjati, saj tako kažejo preizkusni sistemi v laboratorijih. Nove sisteme bomo lahko estetsko in za nižjo ceno vgrajevali v fasade, kombinacija termosolarnih in fotovoltaičnih lastnosti v enem izdelku pa bo prinašala višje izkoristke.
Lamele so težje od običajnih, zato uporabljajo vzvodje in jeklene vrvi za vrtenje |
Lamela z adapterjem za odvzem toplote z zanesljivim in trajnim tesnjenjem |
Laboratorijska postavitev ožje in pokončne žaluzije z motorji za pogon |
Pasovni kolektor v žaluziji
Projekt pod delovnim imenom ArKol razvijajo v laboratorijih inštituta Fraunhofer. Poleg vgradnje v fasado in drugih koristi, bo cena nižja od sedanjih termosolarnih kolektorjev.
Prvi sistem je izdelan v obliki vzdolžnih trakov, ki jih lahko prosto nameščamo v različnih razdaljah, vmesni prostor pa zapolni obstoječa fasada, ne glede na to, ali je iz ometa, lesa ali drugih obarvanih materialov. Drugi sistem je solartermična žaluzija, ki jo lahko namestimo tudi med stekla. Obe izvedbi imata vgrajene cevi po sistemu Heat Pipe, s suhim termičnim priključkom na zbirni kanal, zaradi česar lahko obliko kolektorja po želji spreminjamo.
Če je sistem z žaluzijami neugoden za izgled fasade, jo vgradimo v fasadni element med dve stekli, s čimer poleg zajema energije reguliramo tudi toplotni tok skozi fasado. Do sedaj so se podobne izvedbe med delovanje močno ogrele, kar je povzročilo povišanje hladilnih potreb v stavbi. Nova izvedba je gibljiva kot običajna žaluzija, vendar toplotni tok sonca prestreza in zmanjšuje vnos toplote v stavbo. Z njo reguliramo vstop svetlobe ali pa žaluzije nagibamo, da bi pridobili čim več energije glede na trenutni položaj sonca. Teste bodo letos zaključili in izdelek predstavili v začetku prihodnjega leta.
Fotovoltaično – toplotna kombinacija
Proste površine so postale v urbanih naseljih iskano blago, mednje štejemo tudi strehe, ki so delno že pokrite s kolektorji vseh vrst. Rešitev so kombinirani kolektorji, ki oddajajo toploto in elektriko. O njih vsi veliko slišimo in govorimo, kupiti pa se jih ne da nikjer, saj so vse izvedbe še v povojih. Takšni PVT kolektorji so tema več raziskav in razvoja po vsem svetu, pojavljajo pa se v glavnem v povezavi z možnostjo hkratnega ogrevanja in hlajenja. V razvoju trenutno sodeluje več kot 200 strokovnjakov in laboratorijev v 21 državah, ki želijo zajeti vse poglede, od urbanega solarnega načrtovanja do sodobnih sistemov za shranjevanje energije.
Preizkusne lemele imajo dva pogonska motorja – končni izdelek pa samo enega z drsno sklopko |
Fasade so še na razpolago
Površina streh je veliko manjša kot fasadne ploskve, ki se nahajajo v ugodnem položaju za zajem energije, zato je to področje tako zanimivo. PVT sistemi so kljub stalnemu razvoju in potrebam trga, danes še nedodelani.
Trenutno fotovoltaika lahko 15 do 20% sončne energije spremeni v elektriko, ostalo je toplota, ki jo izgubimo. PVT elementi bodo prestregli oboje, hladili fotovoltaične celice, ki bodo zaradi tega delovale bolj učinkovito. Zajeta elektrika in toplota pa sta odvisni od več spremenljivk, zato raziskovalci svoje meritve med seboj primerjajo.
Sistem za vgradno v fasade ali v okna je že podrobno razdelan in v preizkušanju |
Druga možnost – okna pustijo nedotaknjena in izkoristijo fasado |
Kaj merijo Švicarji
Švicarski inštitut za solarno tehniko (SPF) je po zadnjih meritvah v centralni Švici dosegel letni izplen 160 kWh/m2. Izplen pri pripravi tople vode pa je odvisen od željene temperature predtoka, čim nižja je, tem večji so izkoristki. Če ogrevamo vodo neposredno za tuširanje zajamemo 150 kWh / m2, če pa jo uporabimo samo za predgrevanje pa 250 kWh/m2 na leto.
Če vodo uporabimo za regeneracijo vrtin zemeljskih izmenjevalcev lahko s tem letno pridobimo od 300 do 400 kWh/m2 toplotne energije. Čim hladnejši je grelni predtok iz takega PVT kolektorja , tem boljši bo izplen fotovoltaike. Z nizkotemperaturnim predtokom dpsežemo še dvig izkoristka fotovoltaike za 5%, kar je na letni ravni velik dosežek.
Razvoj termo – fotovoltaike je kljub navidezni enostavnosti očitno bolj kompliciran kot zgleda na prvi pogled. Potrebno je doseči čim višje izkoristke in uravnotežiti fotovoltaični ter termosolarni del, vse skupaj pa izdelati za čim nižjo ceno. Vsi podatki in fotografije so “sveži” saj opisujejo razvoj in stanje tehnike v juniju 2018.