Sončna hiša v kateri živi družina Lorenz je v uporabi že 16 let. Tik pred vselitvijo so priredili dan odprtih vrat. Večina obiskovalcev v ta koncept ni verjela, spraševali so ali sistem sploh deluje, kakšna je življenjska doba in s čim bodo greli pozimi. Sončne kolektorje so že poznali vendar samo kot del ogrevalnega sistema hiše.

Čez leto ali dve je ta stavba sprožila pravi val vgradnje toplovodnih kolektorjev v okolici, veliko graditeljev pa je želelo dobiti načrte, da bi enako stavbo postavili tudi zase.

Med gradnjo so opazovalci kritično spremljali postavitev kolektorjev in nenavadni zimski vrt na južni strani. Danes ne dvomi nihče več, da sta graditelja imela prav in da koncept sončne hiše odlično deluje.

Vsa južna površina stavbe je v resnici sončni kolektor

Samo sonce in drva

Enodružinska hiša ima 170 m² uporabne površine, na 45° nagnjeni strehi je 68 m² kolektorjev, konstrukcija stavbe je lesena in pripravljena za aktivno in pasivno zajemanje sončne energije. Toplotna izolacija je iz celuloznih plošč, streha je obrnjena proti jugozahodu, zato je izkoristek sonca visok, odličen vir toplote pa je tudi zimski vrt. Dodali so tudi kamin na drva, prvi izračuni pa so pokazali, da je pokritost potreb s soncem 70%. Viške sončne toplote odvajajo v centralni shranjevalnik s prostornino 11m³, ki stoji dobro viden v sredini stavbe in je visok 6,2 metra. Okoli njega so nameščene krožne stopnice, zato običajni obiskovalec sploh ne opazi, da gleda tudi v kombinirani zalogovnik tople vode. 

Zimski vrt razsvetljuje in ogreva hišo

V preteklih letih so 85% zajete energije porabili za ogrevanje stavbe, za dogrevanje pa letno porabili 1,5 kubičnega metra drv, bivalna klima pa je ves čas izjemna. Povprečno porabijo za vseletno ogrevanje 130 EUR, v hudi zimi do 150 EUR in to je vse. Računske toplotne potrebe stavbe pa pozimi znašajo 6 kW.

Sonce pokrije še več

Meritve v delujoči stavbi so dale še boljše rezultate kot izračuni. V resnici sonce pokrije kar 88% letnih toplotnih potreb. Stanovalci so v preteklih letih dobro spoznali delovanje svojega sistema. Če je v ledenomrzlem zimskem dnevu ves čas sonce, delujejo kolektorji na vso moč, zajeta toplota pa nato zadošča za dva do tri dni. Če pa je več dni zaporedoma oblačno, kurijo neprekinjeno. Tehničnih sprememb v stavbi niso izvajali, ostala je takšna kot prvi dan. Do sedaj so menjali eno obtočno črpalko in mešalni ventil, v peči pa je počil zidak. Ko ga je pečar zamenjal je rekel, da se vidijo spet čez 15 let.

Zalogovnik tople vode z zunanjim izmenjevalcem med gradnjo

Uporaba viškov toplote

Poleti je energije preveč, zato so v vrtu postavili bazen, v katerem se kopajo sami in okoliški otroci. Zimski vrt je opremljen še s pomičnim senčilom, ki ga krmili tipalo in se odpira ter zapira po potrebi. Ko pa tudi to ne pomaga, prezračijo hišo z odpiranjem vrat zimskega vrta in okna v nadstropju, kar odlično deluje.

Dogrevanje z nafto ali plinom ni potrebno, dodatne toplote ne potrebujejo, razmišljajo pa o lastni elektriki. Večurne izpade, ki se pri njih pojavljajo bodo premostili z manjšim agregatom. Zunanje stene so obložene z macesnom, z leti je spremenil barvo, vdrževanje s premazovanjem pa ni potrebno. V hišo niso vnašali nobenih umetnih snovi, lesena tla so samo naoljena, vrata pa nelakirana, hiša je torej bio – sončno – samozadostna.