Lesna biomasa je slovenska nafta, ima mnogo prednosti in praktično nobene slabosti.

 

spece lesno

 

Les je bogastvo, s katerim ne gospodarimo najbolje, saj ne posekamo niti letnega etata. Šele visoke cene kurilnega olja so spodbudile večjo potrošnjo; drva in lesni sekanci so že nekaj časa najcenejši možni energent, kar 70 – 80 % cenejši od kurilnega olja. Letos je udarila še narava, kar pomeni, da bomo prisiljeni ukrepati.

Prihodnost lesnega gospodarstva
Celoten državni segment lesnega gospodarstva je vreden sistematične oživitve. Glede na število uporabnikov ogrevanja z lesom in potencialnega razvoja lesno predelovalnih obratov, bi morali bolje poznati prakso in koristiti bistveno več ogrevanja z lesom. Povečanje ni rešitev samo za družinske hiše, javne stavbe ali daljinsko ogrevanje z biomaso, razmah bo drastično koristil celotnemu lesnemu gospodarstvu. Stabilnost dobave lesnih goriv omogoči stabilnost cen, primeri dobre prakse pa nove potrošnike. Za Slovenijo je lesna biomasa zanesljiv, poceni in dolgoročno stabilen vir.

Lesna zaloga in prirastek naraščata
Lesna biomasa ima mnogo prednosti in praktično nobene slabosti; povečuje prihodke države, omogoča relativno stabilna delovna mesta, ter zmanjšuje neodvisnost od uvoza. Lesna biomasa je CO2 nevtralna in ne povečuje toplogrednih plinov.
Slovenija je s 60% površine gozdov tretja najbolj gozdnata država v EU. Zato je ob vseh koristih lesa in lesni zalogi ter prirastku težko razumeti neizkoriščeno lesno bogastvo, ki na koncu zgnije. Pri nas so gozdovi omenjeni celo v ustavi in zaščiteni z zakonom, v zadnjih 50 letih so gozdne površine narasle za 31%, lesna zaloga za 157% in prirastek za 169%.

Kurilna vrednost polena, peleti, sekanci
Pri lesnih gorivih je kurilna vrednost odvisna od stopnje vlažnosti. Pri optimalni vlažnosti 15-25% kurilna vrednost lesa znaša 4,0 kWh/kg, gozdno vlažen les ima pol manjšo kurilno vrednost (2,0 kWh/kg). Enostaven izračun pokaže, da je 2 kg lesne biomase enako 1l kur. olja. Kurilnost suhih polen znaša 2.410 kWh/pm (2,65 kg za 1l kur. olja), kurilnost pelet pa 5,0 kWh/kg (2kg za l kur. olja). Energetski ekvivalent 1 m3 suhih sekancev (teža 300 kg) znaša 120 l kuril. olja, 1 m3 suhe žagovine (teža 300 kg) pa znaša 92 l kuril. olja.


Polena dosežejo največje izkoristke in najmanjšo porabo v sodobnih piroliznih kotlih. Najcenejši so sekanci, žaganje in mleti les ostankov proizvodnje.

Kako izbrati sistem ogrevanja z lesom?


TOPLOVODNI KAMINI
Začnimo s toplovodnimi kamini, ki so nadvse primerni za etažno ogrevanje ali manjše hiše. Običajno je tak kamin postavljen v dnevni sobi, vsi ostali elementi (hranilnik tople vode, bojler, tlačna posoda in črpalke) pa so skriti v drugem prostoru ali kleti. Kot energent se praviloma uporabljajo peleti, saj bi ogrevanje s poleni dnevno sobo spremenilo v kurilnico.


ROČNO NALAGANJE
V drugi sklop sodijo tradicionalni kotli centralne kurjave na les. Pogosto jih kurimo s poleni ali peleti. Stare kotle na polena zamenjujejo sodobni, ki imajo drugačen režim nalaganja in izgorevanja. Poznani so kot ventilatorski, pirolizni ali kotli z uplinjanjem. Izkoristki znašajo okrog 92%, pepela je malo, zalogovnik zdrži 12 ur. K optimalnemu delovanju pripomore vgradnja hranilnika tople vode, ki naj ima vsaj 55 l na 1 kW moči kotla (1.100 litrov za 20 kW kotel).


AVTOMATIZIRAN SISTEM
Drugi segment kotlov so avtomatizirani kotli na pelete, sekance ali žaganje. Dovodni polž (prilagojen energentu) potiska lesno maso v kurišče, kjer posebno tipalo žerjavice neprekinjeno preverja količino goriva. Uplinjanje lesa poteka na zgorevalnem krožniku. Plinaste komponente so dobro premešane s sekundarnim predgretim zrakom. Tako dosežemo optimalno zgorevanje in nizke emisije, neodvisno od obremenitve kotla. Zgoreli dimni plini gredo skozi prenosnik toplote, kjer predajo toploto na kotlovsko vodo. Odvod pepela se praviloma vrši preko transportnega polža do posode za pepel, ki je dovolj velika, da se prazni nekajkrat letno.


HRANILNIK TOPLE VODE
Hranilnik tople vode je srce sodobne kurilnice. Večji hranilniki so primerni za toplotne črpalke in kotle na pelete, največji pa za kotle na polena.

Kaj se splača?
Polena se izkažejo kot najboljši energent za ogrevanje stanovanjske hiše; z vgrajenim piroliznim kotlom je ogrevanje cca. 5 x cenejše od ogrevanja s kurilnim oljem. Najdražja sta elektrika in utekočinjen naftni plin. Konkurenčen je zemeljski plin, še posebej, ko se odločimo za kondenzacijski kotel.

Cenovna primerjava energentov s poleni, peleti, sekanci
V klasični hiši v velikosti 150 m2, porabimo za ogrevanje (brez sanitarne vode) okrog 2.300 l kurilnega olja, kar nas stane okrog 2.300 €. Če enako hišo ogrevamo s poleni v navadnem kotlu, porabimo okrog 12 m3 trdega lesa (660 €), v piroliznem kotlu je poraba in strošek za 30% nižji, pri sekancih je to 28 nasutih m3 (460 €), v primeru pelet pa poraba za povprečno veliko družinsko hišo znaša okrog 5 ton pelet, kar pomeni 7.5 m3 (1.100 €).
Aktualno cenovno primerjavo vseh energentov najdete tudi na spletni povezavi EN SVET NOVA GORICA. 

Energetski svetovalec ENSVET:
Bojan Žnidaršič
http://nep.vitra.si

 

Povezane vsebine

 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Zamenjava dobavitelja energentov ni več zahtevna reč, se pa izplača, če želite v mesecu maju za celotno leto 2021 izkoristiti nižjo ceno zemeljskega plina. Za nove kupce zemeljskega plina Energija plus zagotavlja...

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.