Razvoj materialov, kompozitov, premazov in tehnoloških postopkov omogoča izdelavo vse bolj naprednih in odpornih strešnih kritin. Na trgu so na voljo sodobni izdelki, rezultat zadnjih raziskav in inovacij, strešniki klasične izdelave in materialov, ki včasih komajda opravljajo svojo nalogo ter kritina iz naravnih ponovno »oživljenih« materialov. Pri nas investitorji najbolj pogosto izbirajo med kritinami: Tondach, Creaton, Metrapan, Erlus, Montform, Trimo, Esal, Bramac, Skrin, Gerard, Evertile, Decra, Bogener.

 

Materiali strešnih kritin

Vsaka strešna kritina ima nalogo zaščititi stavbo pred vremenskimi vplivi. To je primarna funkcionalnost kateri moramo pri izbiri dati največjo težo. Različni materiali in sestave nudijo različno odpornost proti vremenskim vplivom. Poznamo kritino iz naravnih materialov (opečni strešnik, naravni kamen, betonski strešnik, deske, slama, skodle), kritino iz pločevine (pločevina, pocinkana pločevina, bakrena), bitumensko kritino (lepenka, trakovi), kritino iz umetnih mas (plastika), solarno in termosolarno kritino. Pločevinasta kritina ima praviloma boljšo odpornost proti toči (za preboj), kot kritina iz opekeali betona. Nekatere pločevinaste strehe so cenejše kot strehe iz opeke ali betona. Pri pločevinasti kritini (brez izolacije) se hitreje ustvarijo pogoji za rosenje in korozijo kot pri debelejših glinenih ali betonskih strešnikih. Naravni materiali so okolju bolj prijazni kot umetni materiali ter nudijo lepši izgled.

 

streha zelena

Zelena streha, okolju prijazna izbira, ni univerzalno primerna za vsako streho in lokacijo (vir: Erik C., Porkeri)

 

Majhniali veliki strešniki

Strešna kritina se razlikuje po velikosti (manjši strešniki, strešne plošče ali velike strešne plošče od kapa do slemena). Manjši strešniki (npr. Tondach, Bramac) zahtevajo gostejše letvanje, vendar jih je enostavneje menjati ob poškodbi. Večji strešniki zahtevajo redkejše letvanje in jih je težje menjati ob poškodbi. Za manjše naklone streh so praviloma bolj primerni veliki strešniki od kapa do slemena. Pokrivanje (montaža) strehe z velikimi strešniki (npr. Esal Valovitka, Hosekra Valmetal) je cenejša kot pokrivanje strehe z majhnimi strešniki. Manjši strešniki se lažje prilagajajo razgibanim oblikam strehe kot večji strešniki. Pri manjših strešnikih in razgibanih strehah je praviloma manj odpadka pri montaži.

 

streha opecna

Opečnate strehe imajo številne prednosti, naraven videz in dolgo življenjsko dobo (vir: Wouter Hagens)

 

Razlike v teži strešnikov

Pomembne razlike so tudi v teži kritin. Teža kritine na m2 je lahko od cca. 5kg/m2 do 50kg/m2. Težje kritinepogosteje najdemo na področjih z močnejšim vetrom, vendar zahtevajo močnejšo leseno konstrukcijo. Težja kritina je vedno v obliki manjših strešnikov, lažja kritina je običajno v obliki večjih strešnih plošč, trakov ali plošč od kapa do slemena. Tudi pri lažjih kritinah je možno doseči dobro odpornost proti vetru z ustrezno montažo.

 

Videz strešnikov

Kritine se med seboj razlikujejo tudi po videzu, profilu. Grobo bi lahko strešno kritino delili na »industrijski« videz in »stanovanjski« videz. Praviloma imajo manjši strešniki iz naravnih materialov bolj stanovanjski videz in so bolj primerni za stanovanjske hiše kot za velike industrijske objekte, med drugim tudi zaradi cene strešnikov in cene polaganja. Med večjimi strešniki pa najdemo oblike, ki so primerne tako za industrijsko, kot za stanovanjsko rabo.

 

Pomemben vidik - streha kot energetska komponenta stavbe

V nekaterih državah že dobra praksa, pri nas pa šele na začetku, se pri nakupu strešne kritine upošteva ekološki in energetski vidik. Pri tem preučujemo iz kakšnih materialov je izdelana kritina (naravni ali umetni), koliko energije je bilo porabljeno pri izdelavi strešnika, kako kritina prispeva k energetski bilanci stavbe tekom let, kolikšna je življenjska doba kritine, v kolikšni meri je strešno kritino možno reciklirati. Na voljo so metode za izračunavanje indeksa odbojnosti sončnega sevanja, ki se uporablja pri uvrščanju strešne kritine v t.i. hladne strehe. Odbojnost sončnega sevanja je namreč izredno pomemben podatek saj pomembno vpliva na to, kako vročo mansardo bomo imeli poleti. Temni strešniki z majhno odbojnostjo in majhno akumulacijo energije hitro privedejo do vroče mansarde in zahtevajo hlajenje podstrešnih prostorov poleti. Če slabi odbojnosti strešnikov prištejemo še slabo izveden zračni kanal in slabo izolacijo nam bo poleti zagotovo vroče (primer strešnika z večjo odbojnostjo: DECRA Mist Grey, z oznako Energy Star).

 

streha skrilavec

Naravni skrilavec je trajna kritina, draga, odporna na vremenske vplive(vir: Nieuw).

 

Streha lahko k pozitivni energetski bilanci prispeva tudi s pomočjo sodobnih sončne elektrarne. Energijo lahko pridobimo skozi vgrajene steklene površine v streho. Vse več ponudnikov v svojo ponudbo uvršča nove strešnike in integracijo sončnih panelov v streho. Investicija se v tem primeru poviša in izračunati moramo kdaj se nam bo le ta povrnila.

 

soncna elektrarna

 baner soncne elektrarne

Kam gredo trendi

Strokovnjaki predlagajo hladne strehe, ki pozitivno vplivajo na energetsko bilanco stavbe, ker hlajenje v poletnih mesecih ni potrebno ali pa se zelo zmanjša. Hladne strehe pripomorejo tudi k zmanjšanju segrevanja mest in strnjenih naselij. Naslednji trend so naravni materiali za strehe ter zelene strehe. Trend gre tudi v smeri novih premazov, ki zagotavljajo večji odboj sončnega sevanja. Zaradi dragih surovin se v ospredje prebijajo tudi reciklirani materiali.Danes se lahko odločamo tudi med številnimi barvami, profili in vzorci. Nekaj trendov gre tudi v smeri združevanja strehe in fasade iz istih materialov ter integracijo fotovoltaičnih in termoisolarnih sistemov v strehe in fasade.Priložnosti, da naša streha postane energetsko učinkovita komponenta je mnogo, le izkoristi jo jih treba in to čimprej podpreti (zahtevati) z ustreznimi predpisi.

 

Kako se odločamo

Iz prakse in priporočil lahko sklepamo, da je prednost manjših strešnikov predvsem pri razgibanih strehah (npr. štirikapnice in nepravilne oblike), strmejših strehah ter stanovanjskih strehah. Večji strešniki od kapa do slemena pa so primerni tako za majhnekot velike naklone in za manj razgibane strehe (npr. dvokapnica) ter tudi za industrijske objekte. K odločitvi pa pomembno vpliva še cena, življenjska doba, garancija, vremenski pogoji, nevarnost toče, požara, vetra, neviht, nihanje temperature, konstrukcija oz. nosilnost strehe, stanovanjsko ali nestanovanjsko podstrešje in nenazadnje energetsko-okoljski vidik. Univerzalnega odgovora katero streho izbrati torej ni, pred odločitvijo je treba pretehtati številne dejavnike.

 

Podobni članki


Kontaktirajte ponudnika
   
Ime in priimek:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.