Hiša, v katero je vgrajenega veliko lesa, je topla in prijetna za bivanje, zato se investitorji pogosto odločajo za novogradnje iz lesa. Marsikdo pa pri obnovi starejše hiše naleti na lesene strope in lesene pohodne konstrukcije, za katere se izkaže, da jih je treba bolj ali manj temeljito obnoviti. Obnova tlakov in podov pa je smiseljna s suhim estrihom

 

suhomontazni pod montaza

Suhi estrih je dobra rešitev v prostorih, kjer imamo težave z višino, na primer v mansardah

 

Kako temeljita bo obnova, je seveda odvisno od dotrajanosti in poškodb materiala zaradi morebitnega izlitja vode ali kakšne druge podobne nevšečnosti. Včasih zadostuje obnova ali zamenjava zaključnih slojev (izolacija, estrih), v primeru lesenih stropov pa je treba pogosto zamenjati tudi leseno pohodno konstrukcijo. V tem primeru se je smiselno odločiti za suhi estrih, ki ga sestavljajo suhi izravnalni sloji, toplotna in zvočna izolacija ter nosilni sloj. To so vnaprej pripravljene plošče v obliki lesenih desk, OSB-plošč, mavčnih ali betonskih plošč ustrezne trdote, ki se položijo nad izolacijo.

Za tla, narejena po suhomontažnem postopku, se običajno odločimo, kadar nas priganja čas, pa naj bo to pri prenovi ali pri novogradnji. Pri klasičnih mokrih estrihih je namreč treba počakati od štiri do pet tednov, da se dovolj posušijo, šele nato lahko pride na vrsto polaganje talnih oblog. Suhi estrihi so izdelani bistveno hitreje, v nekaj dneh. Predvsem pa so veliko lažji, kar je pomembno zlasti pri lesenih ali slabo nosilnih stropih; velika razlika je, ali kvadratni meter takšnega stropa obtežimo s 150 kilogrami ali le s 25 kilogrami.

 

Suhi estrih je tanjši od klasičnih estrihov

Suhi estrih je dobra rešitev tudi v prostorih, kjer imamo težave z višino, na primer v mansardah. Medtem ko so običajni cementni estrihi sestavljeni iz približno petih centimetrov toplotno-zvočne izolacije in najmanj štiri oziroma pet centimetrov debele betonske plošče, nam suhi vzamejo tudi le štiri centimetre – potrebujemo dva centimetra suhega nasutja za izravnavo in zakritje napeljav ter dva centimetra plošč s preklopom. Zaradi tanjše debeline so idealni za adaptacije, kjer je končna višina tlakov že določena s podboji ali z želeno višino prostora.

 


Staro nasutje lahko pustimo

Najpogostejša napaka pri obnovi starih lesenih stropov je zamenjava gramoznega polnila z lahko izolacijo iz mineralne volne – to namreč občutno poslabša zvočno izolacijo stropa, ki jo je do zdaj zagotavljalo nasutje iz prodca, gradbenih odpadkov, žaganja in še česa, kar so v preteklosti uporabljali graditelji. S tem so leseni stropi dobili ne samo zadostno maso, ampak tudi razmeroma učinkovito zvočno izolacijo.

Nasutje je priporočljivo pustiti in obnoviti samo deske, najverjetneje pa bo treba tlake še izravnati, saj so leseni stropniki pogosto povešeni. To naredimo tako, da čez deske nasujemo izravnalno nasutje, posebej prilagojeno za uporabo na lesenih stropih, ki se ne poseda in ga ni treba posebej zbijati. Takšno nasutje je ravno dovolj težko, da izboljša zvočno izolacijo, po drugi strani pa dovolj lahko, da ne preobremeni lesene konstrukcije. Po potrebi lahko uporabimo dodatne plasti izolacijskih materialov iz kamene volne, lesne volne ali mikrogranulirane gume, ki preprečujejo prenos zvoka po konstrukciji.


 

Izdelava suhega estriha

Pri prenovi je treba najprej izravnati neravno podlago ali zakriti napeljave, kar naredimo z izravnalnim zrnatim nasutjem iz mešanice perlita ali ekspandiranega polistirena, lahko tudi iz gline. Nasutje vedno začnemo stresati pri steni, ki je najbolj oddaljena od vrat, in se pomikamo iz prostora. Izravnamo ga z letvijo, pri čemer pazimo, da ne pohodimo že dokončanega nasutja.

Sledi sloj plošč, ki lahko delujejo kot zvočna izolacija, hkrati pa olajšajo polaganje zgornjega nosilnega sloja iz lesenih desk, OSB-plošč, mavčnih ali cementnih plošč. Največkrat se uporabijo mavčne plošče, posebej prirejene za izdelavo tlakov. Imajo robove na preklop, med seboj se lepijo in vijačijo. Približno en dan po polaganju s posebno lopatico odstranimo presežek lepila, zakitamo in estrih je pripravljen na končno talno oblogo. Prednost mavčnih plošč je, da so tople in nas zato ne zebe v noge, dobro uravnavajo vlago v prostoru, so trdne in ravne, zato so idealne za polaganje talnih oblog, poleg tega jih lahko kombiniramo tudi s talnim gretjem. Niso pa primerne za kopalnice, tu je zaradi morebitnega izlitja vode bolj priporočljivo uporabiti cementne plošče.

 

pasica aplikacija

suhomontazni pod dodatna izolacija

Pri prenovi lesenih tlakov po potrebi uporabimo dodatne plasti izolacijskih materialov iz kamene volne, lesne volne ali mikrogranulirane gume, ki preprečujejo prenos zvoka po konstrukciji.

suhomontazni pod izolacijaZa tla, narejena po suhomontažnem postopku, se običajno odločimo, kadar nas priganja čas, pa naj bo to pri prenovi ali pri novogradnji.

 

 

 

Dvignjeni pod na hladni podstrehi

Če smo se lotili energijske sanacije hiše in je treba izolirati tla na hladnem podstrešju, bomo potrebovali približno 30 centimetrov izolacije. Ker je mehka in po njej ne moremo hoditi, zagotoviti pa je treba dostop do strehe, dimnikov in zračnikov, je rešitev dvignjeni pod iz lesenih tramičev. Ti stojijo na regulacijskih podstavkih, na katerih so položene OSB-plošče ali cementnovlaknene, če potrebujemo požarno bolj odporna tla.

 

suhomontazni pod dostop do podstresja

Če smo izolirali tla na hladni podstrehi in potrebujemo dostop do strehe, dimnikov in zračnikov, je rešitev dvignjeni pod iz lesenih tramičev, ki stojijo na regulacijskih podstavkih, nanje pa so položene OSB-plošče.

 

Zamenjava lesenega stropa z armiranobetonskim?

Prenavljate staro hišo in razmišljate, da bi star lesen strop zamenjali z armiranobetonskim? To lahko storite, a se je treba najprej posvetovati s statikom, ki bo povedal, ali bodo obstoječe stene prenesle dodatno obremenitev – potem ko se lesen strop v celoti odstrani, se namreč armiranobetonska plošča s posebnimi nosilci sidra v nosilne stene.

Če je lesena konstrukcija ohranjena in dovolj nosilna, velja razmisliti o drugačni rešitvi, in sicer da se konstrukcijo najprej zaščiti s folijo, nanjo pa se vlije beton oziroma estrih. S parno oviro in ustreznim prezračevanjem je treba pred vlago zaščititi tudi lesen strop od spodaj. Vlaga je namreč do zdaj bolj ali manj nemoteno prehajala skozi lesen strop, zdaj pa bo njeno pot oviral beton in bi zastajala v neposredni bližini lesa.

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.