Kolikšen vpliv imajo biogoriva na visoko ceno koruze?

Svetovne cene hrane so se julija podražile za 10 odstotkov in presegle rekord iz februarja 2011, kar ogroža najrevnejše na Zemlji, svari Svetovna banka.

Najhujša suša v ZDA in Kanadi v zadnje pol stoletja ter vročinski val v Evropi, predvsem vzhodni, sta glavna krivca za rast cen hrane. Še posebej so se podražila osnovna žita, kot so koruza, pšenica in soja, zaradi česar so pri Svetovni banki julijsko rast cen označili kot »zgodovinsko visoko«. Svetovna banka je opozorila, da bodo države, ki so odvisne od uvoza žit, postale še posebej ranljive.


psenica

 

Julija cenejši le riž

Od konca junija do konca julija so se cene koruze in pšenice na svetovnem trgu dvignile za 25 odstotkov, medtem ko se je soja podražila za 17 odstotkov. Od ključnih svetovnih vrst žita se je pocenil le riž - za 4 %.

Suša v Severni Ameriki je prizadela predvsem pridelek korzue in soje, medtem ko se pšenica draži zaradi škode, ki jo je vročina povzročila v Rusiji, Ukrajini in Kazahstanu. Obe omenjeni območji veljata za najbolj žitorodni območji Zemlje in od tam prihaja na trg večina svetovnih presežkov hrane.

 

V ZDA za biogoriva kar 40 odstotkov koruze!

Svetovna banka opozarja ZDA tudi na sporno uporabo koruze za pridelavo biogoriv, kar država podpira s subvencijami. Kar 40 odstotkov pridelka koruze v ZDA se porabi za proizvodnjo etanola. V povezavi s sušo so se zaradi tega tudi močno podražila koruzna semena.

 

Krive so razvite države s subvencijami

Julija je Nestle, največji proizvajalec živil na svetu, obtožil države in proizvajalce biogoriv za visoke cene hrane. »Če hrane, še posebej koruze, ne bi uporabljali za goriva, bi cene hrane sčasoma padle.« Predsednik uprave Nestleja Peter Brabeck-Letmathe je ob tem neposredno obtožil razvite države, da so z visokimi subvencijami glavni krivec za eksplozijo cen hrane v zadnjih dveh letih.

Cene hrane na svetovnih tržiščih so se v primerjavi z lanskim julijem podražile za 6 odstotkov in so za odstotek višje od rekordnih cen v februarju 2011.

 

Eksplozija cen v podsaharski Afriki

»Ne moremo dovoiliti, da zgodovinsko visoke cene ogrožajo življenja. V najbolj občutljivih skupnostih družine jemljejo otroke iz šol, ob tem pa jedo manj hraniljivo hrano, s čimer se skušajo izogniti visokim cenam,« svari predsednik Svetovne banke Džim Jong Kim.

Najbolj ogrožene so države podsaharske Afrike in Srednjega vzhoda. V Mozambiku so se tako cene koruze v zadnjem četrtletju dvignile kar za 113 odstotkov, v enakem obdobju pa se je sorgum v Južnem Sudanu podražil kar za 220 odstotkov.

 

Oklevanje G20 nedopustno

Skupina 20 najrazvitejših držav na svetu (G20) je sklenila, da bo prve ukrepe sprejela šele po septembru, ko bo kmetijsko ministrstvo v ZDA dokončno ocenilo, kolikšna je škoda zaradi suše.

»Čakanje je nedopustno. Oxfam že vidimo uničujoč vpliv rastočih cen hrane na države v razvoju, ki so odvisne od uvoza hrane,« obsoja oklevanje G20 priznana organizacija Oxfam, ki si prizadeva za trajnostne rešitev za odpravo revščine in krivic. •

 

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.