Naravoslovci trdijo, da planet s fotosintezo vsako leto pridobi od 5 do 8 krat več energije v obliki biomase, kot je človeštvo trenutno porabi iz vseh obstoječih virov.
Biomasa je trenutno četrti največji vir energije na planetu, in ga največ uporabljajo v tako imenovanem nerazvitem svetu, čeprav je možno, da bo tudi v razvitem delu postala eden glavnih energentov.
Toreficirane iveri nato stisnejo v pelete ali brikete |
Biomasa in termoelektrarne na premog
Pretvarjanje biomase se začne s tehnologijo uplinjevanja lesa (okrog 1800), čez 50 let pa je bilo razsvetljevanje ulic z lesnim plinom nekaj vsakdanjega. V obdobju pomanjkanja naftnih derivatov, v času 2. svetovne vojne, je okrog milijon premičnih uplinjevalnikov pomagalo poganjati avtomobile, tovornjake in avtobuse. Danes ponovno spoznavamo vrednost raznih oblik biomase, ki pa niso vedno primerne za uporabo v energetiki. Zanje se zanimajo zlasti termoelektrarne na premog, vendar jih zaradi logističnih in tehničnih problemov ne morejo učinkovito uporabiti. Premog najprej v velikih mlinih zdrobijo v prah in ga nato vpihujejo v kurišče, kjer delci zgorijo med padanjem proti dnu kurišča. Ker želijo zmanjšati svoj ogljični odtis, v sistem dodajajo zmlete pelete, s čimer pa so stalne težave, saj je biomasa elastična in vlaknasta, energijska vrednost in način zgorevanja pa drugačen od premogovega prahu. Zato iščejo nove rešitve.
Osnovne primerjave med običajnimi in toreficiranimi lesnimi peleti |
S stališča pregrevanja planeta, sta obdelava in kurjenje biomase bolj koristna od razpadanja v naravi. Če biomaso prepustimo naravnemu razkroju, bo aerobno razpadla in pri tem oddajala metan, katerega toplogredni vpliv je 25 krat večji od vpliva CO2, ki bi nastal med zgorevanjem. Zato že dolgo iščejo načine, kako bi tudi energijsko manj kvalitetne ostanke pretvorili v obliko, ki bo splošno uporabna.
Kaj je torefikacija
Izhaja iz latinskega »torrere«, ki pomeni praženje ali sušenje, ter je oznaka za tehnološki proces, ki poveča biomasi energetsko gostoto. Postopek teče pri temperaturi med 250 do 280°C, ter brez prisotnosti zraka. Pri tem razpade v glavnem hemiceluloza, pri čemer izhaja voda, CO2, CO in še različne organske kisline. Zaradi tega se zmanjša masa za okrog 30%, energetska gostota ali kurilna vrednost pa za okrog 20%. Postopek so najprej preizkušali laboratorijsko, danes pa je v pogonu že več pilotnih linij, v katerih lahko biomaso obdelajo na ta način, v gradnji pa nekaj industrijskih obratov. Postopek imenujejo ACB, v njem pa v petih korakih izvedejo sušenje, torefikacijo, zgorevanje nastalih plinov, hlajenje in komprimiranje toreficirane biomase. Med delovanjem izkoristijo izstopajoče vnetljive pline in jih uporabijo za dodajanje toplote v proces. Iz dimnika naprave izhaja del zgorelih dimnih plinov in vodna para, vložek energije za delovanje naprav pa je zelo nizek. Med obdelavo pa izgubimo okrog 10% energije, v primerjavi z energijo, ki jo ima vhodna, surova biomasa.
Svoja torefikacijska postrojenja in rešitve proizvajalci še skrivajo eden pred drugim |
Komprimiranje, skladiščenje in prednosti
Toreficirano biomaso lahko nato stiskajo v pelete ali briketirajo, po obeh postopkih pa je potrebno izdelke ponovno ohladiti. Toreficiran material ima velike prednosti med skladiščenjem, saj ga lahko shranjujemo tudi v razsutem stanju na prostem, je neobčutljiv na vlago in plesni, med daljšim skladiščenjem v kopicah pa se ne prihaja do fermentiranja, ogrevanja ali samovžiga. Toreficirana biomasa ima okrog 20% večjo energijsko vrednost na enoto mase, zato je za ta odstotek manjši tudi skladiščni prostor. Končni izdelek ima vedno enake lastnosti, ne glede na to iz katere vrste biomase je izdelan, pelete pa so dvakrat manj lomljive od običajnih. Ker jo brez težav zmeljemo v prah je izjemno zanimiva za termoelektrarne na premog, saj bi s prehodom na ta material postale okoljsko neoporečne, na strojni opremi za vpihovanje pa ne bo potrebno delati nobenih predelav.
Kaj pravijo peletarji
Pred nekaj meseci so v okviru evropske konference proizvajalcev pelet ocenjevali potencial toreficirane biomase s tehniškega in ekonomskega stališča. Ugotavljajo, da so se v več državah resno lotili preizkusov za industrijsko proizvodnjo, da je nekaj industrijskih obratov že v gradnji, da ima ta izdelek kurilno vrednost premoga ter je zanimiv za industrijo in posameznike. Uporabiti je možno vse vrste biomase, od lesov do raznovrstnih trav, luščin ali slame. Predvidevajo, da bodo v 5 do 10 letih pelete iz toreficirane biomase na razpolago v večjih količinah, saj na ta izdelek, zlasti trgovci z energenti, že komaj čakajo.
